DAN ZEMLJE 22.04.

1. DAN ZEMLJE22.04. Dijakinja: Danijela Zorko, 2.c Prof.: Tatjana Đurasovič Predmet: Biologija Biotehniška šola Maribor

2. ZEMLJA • Eden izmed planetov Osončja ter prostor, na katerem sta se razvilo ŽIVLJENJE in ČLOVEŠTVO. • TRETJI planet po oddaljenosti od Sonca • Po velikosti: PETI planet • Sončnega sistema • NAJVEČJI TRDNI PLANET • EDINI prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja

3. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let • njen edini NARAVNI SATELIT: LUNA se je oblikovala pred približno 4,53 milijarde let • Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale. Na prikazu deležev posameznih geoloških razdobij je med drugim vidno, da predkambrij predstavlja več kot tri četrtine Zemljine zgodovine

4. NOTRANJOST ZEMLJE Zemljine plasti: 6. Površje 5. Skorja 4. Plašč (zgornji del) 3. Plašč 2. Zunanje jedro 1. Notranje jedro

5. Edini planet, ki na svoji površini premore TEKOČO VODO: Ta prekriva 71 % celotnega površja(97 % slana voda) Svetovne vode so porazdeljene med PETOCEANOV, ki obdajajo SEDEM CELIN. Celotna masa hidrosfere je približno 1,4 × 1021 kg ali okoli 0,023 % skupne maseZemlje. • Ozračne plasti okoli Zemlje so razmeroma debele, saj najbolj redke plasti zraka segajo do okoli 1000 km visoko nad površino planeta. ATMOSFERO sestavlja več slojev: troposfera, stratosfera, mezosfera, termosfera in eksosfera. Debelina teh slojev je odvisna od svoje lokacije, pa tudi od sezonskih dejavnikov. Skupna masa atmosfere je ocenjena na 5,1 × 1018 kg oziroma 0,9 milijoninke celotne mase Zemlje.

6. MORAMO SE ZAVEDATI KAJ IMAMOIN TEGA NE SMEMO IZGUBITI!!

7. DAN ZEMLJE Začetki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi.

8. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. • Zelena nit letošnjega dneva Zemlje je »Milijarda aktivnosti za zeleno«, v okviru te akcije pa želijo zbrati milijardo ukrepov za zmanjšanje učinkov globalnega segrevanja ozračja.

9. Poraba vode • Dvig življenjskega standarda je povzročil občutne spremembe v porabi vode v gospodinjstvih. V Sloveniji se je poraba vode v gospodinjstvih v obdobju 2004 - 2008 povečala za 2 %, v letu 2009 pa se je glede na leto 2008 zmanjšala skoraj za 4 %. Leta 2009 so tako gospodinjstva porabila 42 m3 vode na člana oziroma 117 l vode na člana na dan.

10. Ravnanje s komunalno odpadno vodo • Poraba vode vpliva na količino nastale odpadne vode, ta pa v slovenskih gospodinjstvih v zadnjih letih upada. V letu 2009 je v gospodinjstvih nastalo približno 31 m3 odpadne vode na člana ali za približno 11 % te vode manj kot v letu 2008. Odpadna voda pa v veliki meri obremenjuje okolje, zlasti če ni vključena v postopke čiščenja. • V Sloveniji se je delež prečiščene odpadne vode v obdobju 2003 - 2009 povečal za 27 %. V letu 2009 je bilo prečiščenih 57 m3 odpadne vode različnega izvora na prebivalca oziroma približno 153 l odpadne vode na prebivalca na dan. To je predstavljalo približno 70 % celotne količine nastale odpadne vode. • Število priključkov na kanalizacijsko omrežje se v Sloveniji v obdobju 2004 - 2009 povečalo za 35 %. V letu 2008 je bilo na čistilne naprave priključenih 53 % prebivalstva, ostalih 47 % pa je bilo priključenega na greznice.

11. Raba energije v gospodinjstvih • Sočasno s povečevanjem uporabe energetskih potrošnikov se povečuje tudi njihova energetska učinkovitost (boljša izolacija bivalnih prostorov, boljša energetska učinkovitosti grelnih sistemov in elektronskih naprav), zaradi česar je končna raba energije v evropskih gospodinjstvih relativno stabilna. • V povprečju gospodinjstva porabijo 34 % celotne končne porabe električne energije, v letu 2009 je bilo to 3.137 GWh ali 1.543 kWh na prebivalca na leto oziroma 4,2 kWh na prebivalca na dan.

12. Ravnanje s komunalnimi odpatki • V Sloveniji je v obdobju 2002 - 2009 v povprečju nastalo približno 430 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, v EU-27 pa v obdobju 2002 - 2008 približno 520 kg na prebivalca na leto. • Ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji še vedno poteka pretežno po logiki neomejenih naravnih virov, neekološkega načrtovanja proizvodov ter zbiranja in odlaganja odpadkov na odlagališča. Količina odloženih komunalnih odpadkov se je v obdobju 2002 - 2009 zmanjšala za 15 %, vendar smo v letu 2009 še vedno odložili 69 % celotne količine nastalih komunalnih odpadkov ali 309 kg na prebivalca na leto.

13. Nastali in odloženi komunalni odpadki v Slovenija

14. Količina odloženih komunalnih odpadkov se v EU-27 zmanjšuje, delež recikliranih in kompostiranih odpadkov pa povečuje. V letu 2008 se je odložilo približno 40 % nastalih komunalnih odpadkov, 40 % odpadkov je bilo recikliranih (vključno s kompostiranjem), 20 % odpadkov pa je šlo v sežig. Ravnanje s komunalnimi odpadki, EU-27

15. Izpust toplogrednih plinov (TGP) • V letu 2008 je v EU-27 skupaj nastalo skoraj 5 milijonov ton izpustov TGP v ekvivalentih CO2, od tega 19 % na račun prometa, ki je v obdobju 1990 - 2008 povečal izpuste TGP za 24 %. V letu 2006 je v EU-27 več kot polovica porabe energije v prometu pripadla gospodinjstvom (število osebnih avtomobilov je v EU-27 v obdobju 1995 - 2006 naraslo za 25 %), ki so s tem povzročila za več kot 51 % vseh nastalih izpustov TGP iz gospodinjstev, 36 % izpustov TGP iz gospodinjstev pa je nastalo na račun ogrevanja. • V Sloveniji je promet v izhodiščnem letu 1986 k nacionalnim izpustom TGP prispeval 10 %, v letu 2008 pa že 29 % izpustov TGP. K temu prispevajo tudi gospodinjstva: v obdobju 2005 - 2009 se je število osebnih avtomobilov povečalo za nekoliko več kot 10 %. • Slovenija lahko pri zmanjševanju izpustov TGP izkorišča naravno danost - veliko poraščenost z gozdom – ter se na ta način bolj približa načelom trajnostnega razvoja. Gozd je energetski vir (biomasa). Energetska izraba lesa je pomembna z vidika zamenjave fosilnih goriv in s tem zmanjšanja izpustov CO2. Les je material z zelo nizkim, lahko tudi negativnim, ogljičnim odtisom, lesni ostanki pa so obnovljiv vir energije. Slovenski gozdovi letno vežejo približno 5 Mt CO2 in na ta način pripomorejo k lažjemu doseganju Kjotskih ciljev. 

16. 22. april je svetovni dan Zemlje. Veliko je bilo že napisanega o varovanju okolja, onesnaženosti zraka, vode in tal, varčni rabi energije, recikliranju odpadkov... Eko šole naj bi imele pomembno vlogo pri izoblikovanju odgovornega in kritičnega ravnanja mladih do okolja. Svoja ekološka spoznanja lahko osmislimo in udejanimo vsaki dan v letu...in ne le na ta dan.

17. V razmislek naj nam bodo naslednje besede  Rachel Carson iz knjige Občutek čudežnosti: Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih  pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave–zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad."

18. Hvala za pozornost