Arbitražno pravo Temeljno o arbitraži in alternativnem reševanju sporov

1. Arbitražno pravoTemeljno o arbitraži in alternativnem reševanju sporov dr. Andrej Ekart 11. marec 2010

2. Arbitraža (razsodišče) - pojem • Arbitraža je zasebna inštitucija za razsojanje sporov, pri kateri je pristojnost za reševanje sporov prenesena od državnih sodišč na posameznike, ki jim stranke v ta namen dajo na podlagi sporazuma posebna pooblastila in katerih odločitev je za stranke zavezujoča in izvršljiva • Razlika do mediacije?

3. Pravna narava arbitraže • Kontraktualna (civilistična) teorija: arbitražna odločba ima pravno naravo pogodbe, katere vsebino določijo arbitri • Publicistična (procesna) teorija: arbitraža kot organ sojenja in ima moč sodne odločbe – procesni vidiki • Sintetična teorija: prepletanje procesnih in materialnih elementov (materialnopravna narava arbitražnega sporazuma)

4. Vrste arbitraže • Stalne (institucionalne) in priložnostne (ad hoc) • Domače, tuje • Mednarodne (funkcionalni in organizacijski kriterij) • Splošne in specialne • Pravne in dejanske

5. Nezaupanje do državnih sodišč? Arbitraža kot izraz zaupanja med strankama Hitrost postopka Stroškovna ugodnost (cost-benefit) “nenacionalnost” mednarodne arbitraže (nevtralni teren) Strokovnost arbitrov (tudi v zvezi s tehničnimi vprašanji), možnost njihove izbire Možnost oblikovanja arbitražnega postopka (tudi sedež, jezik ipd) Sojenje po pravičnosti Učinkovitost-enostavna izvršitev v tujini – NYK zaupnost Zakaj arbitraža? Prednosti arbitraže

6. Slabosti arbitraže • Morebitna pristranost arbitrov • Stroški postopka • Pomanjkljiva domača sodna praksa • Enostopenjsko odločanje - controle limite • nezmožnost izvrševanja prisilnih ukrepov • Ozek nabor abitrov v mednarodni arbitraži – pomanjkanje etnične in spolne raznolikosti • Nevarnost odločanja po pravičnosti • Možnost izpodbijanja pred sodišči • Pomanjkanje procesnih pravil

7. Domači viri arbitražnega prava • Ustava o arbitraži posebej ne govori • Zakon o arbitraži (ZArbit) – sistemski zakon, velja od 9.8.2008 Pred ZArbit – razpršenost: • 459. do 479. člen ZPP • 104. do 107. ZMZPP; • 11. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih • tretji odstavek 205. člena Zakona o delovnih razmerjih • drugi odstavek 19. člena Zakona o elektronskem poslovanju na trgu • peti odstavek 20. člena Zakona o kolektivnih pogodbah • 105. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju

8. Mednarodni viri • Newyorške konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb - 144 • Evropskakonvencija o mednarodni trgovinski arbitraži - 28 • Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav iz leta 1965 (Washingtonska konvencija) – 144 • Pravilniki tujih institucionalnih arbitraž • Unicitral-ov vzorčni zakon o mednarodni trgovinski arbitraži, 1985 • Uncitral-ov vzorčni zakon o mednarodni trgovinski konciliaciji, 2003

9. ZArbit = prevzem Uncitralovega vzorčnega zakona (ca 60 držav ga je prevzelo, npr. Nemčija, Madžarska, Hrvaška in Avstrija) • Namen: povečanje privlačnosti Slovenije kot sedeža arbitraže (dosedaj podnormiranost) – spori na Balkanu! • Podnormiranost  zmanjšuje pravno varnost in predvidljivost (sedaj 52 členov) • preglednost zakonodaje za tujce in uporaba tuje sodne praksa (comity) • Poseben zakon ne novela ZPP (struktura vzorčnega zakona je drugačna kot struktura ZPP)

10. Področje uporabe ZArbit - ne glede na vsebino instranke spora (1 ZArbit) • v negospodarskih in gospodarskih razmerjih • posebnosti za potrošniške in delovne spore (varovalke, namenjene varstvu šibkejše stranke pred potencialno zlorabo) • v domačih in mednarodnih sporih • za institucionalne in ad hoc arbitraže

11. Arbitrabilnost spora (4 ZArbit) • Ratione materiae: vsak premoženjski in nepremoženjski zahtevek, glede katerih je dovoljena poravnava (niso arbitrabilni: zakonski spori, spori o ugotovitvi ter izpodbijanju očetovstva/materinstva; statusni spori v nepravdnem postopku) • Ratione iurisdictionis (mednarodni spor; domač spor – tuja arbitraža, 5 ZArbit): izključna pristojnost sodišč: zakonski in očetovski spori, statusni gospodarski spori, veljavnost vpisov v registre, spori med izvršilnim in stečajnim postopkom, spori o stvarnih pravicah na nepremičninah ipd. • Ratione personae: tudi osebejavnega prava, vključno z državo za acta iure gestionis, ne pa acta iure imperii.

12. Arbitraža kot oblika alternativnega reševanja sporov (ARS)? • ZMCGZ – ne • ZARRS – da • Arbitraža je kot sredstvo razbremenitve državnih sodišč? ZARSS • Kršitev pravice do sojenja v razumnem roku • Z avtoritarno odločbo je vsaj ena od strank nezadovljna

13. Mediacija konciliacija zgodnja nevtralna ocena spora mini sojenje(angl. "mini trial") – stalne arbitraže Last offer arbitration (baseball arbitration) med-arb Pretorični narok (309 ZPP) poravnalni narok (305.a-305.c ZPP) sumarno porotno sojenje ("summaryjury trial") najeti sodnik ("rent-a-judge") Oblike alternativnega reševanja sporov

14. Pravna ureditev ARS v Sloveniji • Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ), velja od 21.06.2008 • Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), začetek uporabe 15.06.2010 • Poravnalni in pretorični narok (305.a-309.a ZPP)

15. Mediacija in/ali konciliacija • postopek, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe, mediatorja, skušajodoseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s pogodbenim ali drugim pravnimrazmerjem, ne glede na to, ali se za ta postopek uporablja izraz mediacija, konciliacija,pomirjanje, posredovanje v sporih ali drug podoben izraz (3/1/a ZMCGZ).

16. Značilnosti mediacije • Prostovoljnost, konsenzualnost: mediator - o rešitvi spora ne odloči avtoritativno, temveč pomaga strankama doseči dogovor (win-win situacija) • Neformalnost, fleksibilnost - ni vezana na stroga procesna pravila, ni časovih okvirov • Zaupnost podatkov (nedovoljeni dokazi, 12 ZMCGZ) • Celovitejša rešitev spora–odprava vzroka konflikta: interest-based procedure vs rights-based procedure • Cenejša, hitrejša kot sodni postopek? • Izvršljivost dogovora; pogosta prostovoljna izpolnitev

17. Vrste mediacije • Institucionalni ponudniki in ad hoc mediatorji • Sodna mediacija (služba za ARS, najprej na Okrožnem sodišču v LJ, l. 2001): sodišču pridružena (court based ali court annexed ) ali s sodiščem povezan program (court-connected) • izvensodna mediacija (out-of-court) • facilitativni model (vloga mediatorja bolj pasivna) in evaluativni pristop (mediator poda oceno o pričakovani odločitvi sodišča) • Začetek na lastno pobudo strank (sporazum pred ali po začetku spora) ali po napotilu sodišča

18. Mediacija v SLO • V Sloveniji so prvi mediacijski projekt izvajali v okviru Centru za socialno delo v Mariboru (g. Franc Udovič) v devetdesetih letih prešnjega stoletja, leta 1998 je z izvajanjem osnovnega mediacijskega usposabljanja pričel Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC, od leta 2001 je v njegovem okviru deloval tudi Center za mediacijo. Tudi programi sodišču pridružene mediacije segajo v prva leta po letu 2000, enako razvoj nekaterih drugih mediacijskih organizacij. • V zadnjih letih je razvoj mediacije okrepljen, tako z ustanavljanjem mrežnih mediacijskih organizacij (zlasti Združenje mediacijskih organizacij Slovenije – MEDIOS, www.medios.si ter Društvo mediatorjev Slovenije – DMS, www.slo-med.si), povečevanjem ponudbe programov usposabljanj ter izvajanih mediacij, z umeščanjem mediacije v različne politike, predpise in ukrepe, kakor tudi z njeno večjo prepoznavnostjo v splošnih javnostih.

19. Namen ZMCGZ – odprava ovir za širšo uporabo mediacije (t.j. izguba pravic v pravdi) in regulacija temeljnih problemov: • vpliv mediacije na sodne postopke – prekinitev teka zastaralnih in podaljšanje prekluzivnih rokov (17. člen); prekinitev postopka za 3 mesece (305.b/3 ZPP) • zaupnost v mediaciji razkritih podatkov - prepoved njihove kasnejše uporabe v dokazne namene ter • vpliv mediacije na tek zastaralnih in prekluzivnih rokov • Dispozitivna narava določb (razen 4., 8. in 17. čl.)

20. Področje uporabe ZMCGZ (2. člen) • Civilne, gospodarske, delovne, družinske zadeve glede katerih je dovoljena poravnava • Domači in mednarodni spori • Smiselna uporaba v upravnih in kazenskih zadevah • Se ne uporablja za poravnalni in pretorični narok in za arbit. odločbo na podlagi poravnave