Mednarodno gospodarsko pravo
Download
1 / 39

Mednarodno gospodarsko pravo - PowerPoint PPT Presentation


  • 179 Views
  • Uploaded on

Mednarodno gospodarsko pravo. Viri medna rodnega gospodarskega prava. Viri MGP. Ohranjanje&moderniziranje tradicionalnih področij in ureditev Kodificiranje novih pravnih razmerij Avtonomno pravo Posebne oblike “neobveznega” prava Pravo mednarodnih integracij. Viri MGP.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' Mednarodno gospodarsko pravo' - betty


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
Mednarodno gospodarsko pravo

Mednarodno gospodarsko pravo

Viri mednarodnega gospodarskega prava


Viri mgp
Viri MGP

  • Ohranjanje&moderniziranje tradicionalnih področij in ureditev

  • Kodificiranje novih pravnih razmerij

  • Avtonomno pravo

  • Posebne oblike “neobveznega” prava

  • Pravo mednarodnih integracij


Viri mgp1
Viri MGP

  • Ohranjanje&moderniziranje tradicionalnih področij in ureditev

  • Katera so “tradicionalna” področja MGP?

    • mednarodna prodaja blaga

    • vrednostni papirji in komercialni krediti,

    • zavarovanje,

    • transport,

    • industrijska lastnina,

    • posli dejavnosti, ki so povezane z mednarodno trgovino,

    • avtorsko pravo,

    • mednarodna trgovinska arbitraža.


Viri mgp2
Viri MGP

  • nosilci, oblikovalci aktov mgp na teh področjih si prizadevajo, da bi dosedanji akti sledili razvoju gospodarske prakse

  • Tipičen primer  MTZ (International Chamber of Commerce), Pariz

    • Enotna pravila in uzance o dokumentarnih akreditivih (prva izdaja 1933, potem več revizij)

      • Na začetku prilagajanje posameznim bančnim sistemom  REV 1962 angleški bančni sistem, REV 1983 US bančni sistem

      • Toda: REV 1983 prinese vrsto vsebinskih novosti nova tehnična sredstva, razvile so se različne nove oblike prevoza blaga, trgovinska tehnika je oblikovala različne nove stike

      • Tej dejanskosti se približujejo tudi Enotna pravila


Viri mgp3
Viri MGP

  • MTZ 

    • kodifikacija mednarodnih trgovinskih klavzul v zvezi z distančno (mednarodno) prodajo blaga

    • Kot International Commercial Terms (Incoterms) izdala mtz najprej leta 1936

    • Revizije: 1953, 1967, 1976, 1980, 1990,…

    • So revizije le plod nekreativne zarote birokratov?

    • NE: ob reviziji 1990 mtz zapiše, da gre za nujne spremembe zaradi 

      • prilagoditve klavzul vedno pogostejši uporabi “elektronske izmenjave podatkov" (electronic data interchange, EDI)


Viri mgp4
Viri MGP

  • Pri zadnjih revizijah MTZ upošteva tudi spremembe na področju 

    • tehnike prevoza

      • uporaba zabojnikov

      • večnačinski (multimodalni) prevoz

      • roll-on/roll-off prevoz s cestnimi vozili

      • prevoz z železniškimi vagoni v short-sea prevozu


Viri mgp5
Viri MGP

  • Poleg omenjenih aktov se MTZ loti tudi drugih področij:

    • enotna pravila za inkaso,

    • enotna pravila za pogodbene garancije,

    • vodič za izdelavo pogodb o trgovskem zastopanju,

    • vodič za izdelavo pogodb o mednarodni distribuciji,

    • publikacija o višji sili in spremenjenih okoliščinah,

    • publikacija o valutnih tečajih in tečajnem riziku


Viri mgp6
Viri MGP

  • “Tradicionalni” del MGP je nedvomno mednarodna prodaja blaga

    • vrsta aktov, ki se razlikujejo glede na izdajatelje, temelj obveznosti, obseg področja

  • Ne gre torej zgolj za “prodajo” “blaga” temveč za široko pahljačo področij, ki so povezana s prehodom lastninske pravice na premičnih stvareh…


Viri mgp7
Viri MGP

  • Viri (akti) MGP o “mednarodni prodajni pogodbi”

  • UNCITRAL

    • konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (dunajska konvencija, leta 1980).

    • konvencija o mednarodnih trasiranih in lastnih menicah (gen. skupščina ZN, oktober leta 1988)

    • konvencija ZN o odgovornosti podjetnikov transportnih terminalov v mednarodni trgovini (Dunaj, 1991)

  • UNIDROIT (Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava)

    • konvencija o mednarodnem finančnem leasingu

    • konvencija o civilni odgovornosti za škodo, nastalo s prevozom nevarnega blaga (Ženeva, oktober 1989)

  • WIPO (Svetovne organizacije za intelektualno lastnino)

    • konvencija o intelektualni lastnini na integriranih vezjih (Washington, maj 1989).


Viri mgp8
Viri MGP

  • Na kakšen način takšni akti pridobijo pravno obveznost?

    • Stranke jih lahko sprejmejo vnaprej, za vse posle z drugimi

      • torej v obliki splošnih poslovnih pogojev (na primer pravila o dokumentarnem akreditivu),

    • Lahko z vključitvijo v vsako posamezno pogodbo

      • s posebnim izrecnim dogovorom (na primer uporaba določene klavzule Incoterms).

    • Pri nekaterih aktih je potrebno močno sodelovanje strank.

      • vodiči, priporočila, ki so le pripomoček strankam

      • Stranke same spogajajo in kreirajo pogodbeno razmerje

      • Vodič jih le opozarja, katera vprašanja morajo urediti in kakšne klavzule lahko v ta namen uporabijo.


Viri mgp9
Viri MGP

  • Urejanje novih pravnih razmerij v kodificirani obliki

    • Posledica modernizacije tehnologije  infrastruktura, telekomunikacije…

    • nastajajo povsem nova pravna razmerja ali

    • doslej znana se pomembno spreminjajo

    • Nacionalni pravni sistemi  reakcija na nastanek novih pravnih razmerij

      • Sodišča uporaba analogije s že poznanimi pravnimi razmerji.

      • Razlike v pojmovanju pravnih razmerij ovirajo njihovo uporabo v mednarodni trgovini.

      • Težnja nekaterih mednarodnih vladnih ali nevladnih organizacij  kodificikacija novo nastalih pravnih razmerij


Viri mgp10
Viri MGP

  • Težave  povsem nova pravna razmerja

    • Pri spremembi obstoječih ni večjih problemov (npr. Incoterms…)

  • Tipično “nova” področja

    • Elektronski prenos denarnih sredstev (Electronic Funds Transfer)

    • E-Commerce

  • EFT

    • - avtomatizirani bančnoračunalniški stroji (automated teller machines, ATM)

    • - elektronski prenos denarnih sredstev na prodajnih mestih (electronic Funds Transfer at a Point of Sale - EFTPoS);

    • - domači bančni terminal (Home Banking Point)


Viri mgp11
Viri MGP

  • “Avtonomno” mednarodno gospodarsko pravo

    • Velika prednost pred “konvencijskim” načinom urejanja novih razmerij

    • Ne gre za harmonizacijo

    • Ne gre za unifikacijo

    • Gre za sprejemanje novih pravnih režimov med uporabniki


Viri mgp12
Viri MGP

  • Zakaj ima “avtonomno” MGP prednost pred “Konvencijskim”?

    • manjša odvisnost od nacionalnih pravnih sistemov

    • manjši vpliv mednarodnih političnih razmer

    • večje upoštevanje strokovnih pravil

    • lažji in hitrejši postopek sprejemanja in sprememb


Viri mgp13
Viri MGP

  • Definicija “avtonomnega” MGP:

    • Pravna ureditev, ki jo ustvarjajo sami subjekti, ki so naslovljenci te ureditve.

    • Subjekti si torej sami predpisujejo pravila ravnanja v medsebojnih razmerjih.

    • Neke vrste lex mercatoria

  • Gre res za avtonomno MGP?

    • Subjekti res SAMI SEBI predpisujejo ureditev?

    • Položaj je ponavadi drugačen:

      • pravila sicer oblikujejo gospodarski subjekti

      • avtonomnost med ustvarjalci pravil je zagotovljena

      • vendar so ta pravila namenjena razmerjem z drugimi osebami.

      • Zanje (za NAS) pa to pravo ni avtonomno, ampak heteronomno.


Viri mgp14
Viri MGP

  • Primer:

    • banke prek svojih združenj sprejmejo enotna pravila o dokumentarnih akreditivih

    • velik del razmerij, ki so urejena s temi pravili, nastaja s podjetji

      • nalogodajalci in uporabniki akreditivov

  • Podjetja NISO sodelovala pri nastajanju pravil!!

  • Težava z “avtonomnim” MGP 

    • Lahko tudi enostransko določena ureditev, s katero si organizacije izvajalcev (zlasti velikih podjetij oziroma podjetij iz razvitih držav) utrjujejo svoj položaj do naročnikov, uporabnikov storitev


Viri mgp15
Viri MGP

  • Organizacije, ki se ukvarjajo s poenotenjem prava MT

    • ICC (MTZ)  nevladna organizacija

      • Ni možnosti prisile svojih članov

      • Ni sankcij za neuporabo

      • Ponudila v uporabo strankam

      • Uspešno!


Viri mgp16
Viri MGP

  • Organizacije, ki se ukvarjajo s poenotenjem prava MT

    • UNCITRAL

      • Komisija v okviru UN

      • Medvladna organizacija

      • mednarodne konvencije in drugi javnopravni, obvezni akti.


Viri mgp17
Viri MGP

  • Organizacije, ki se ukvarjajo s poenotenjem prava MT

    • mednarodnastrokovna združenja

    • združenja podjetij določene stroke

      • Mednarodna federacija združenj transporterjev in sorodnih podjetij (Fédération Internationale des Associations des Transporteurs et Assimilés – FIATA)

      • Mednarodna federacija svetovalnih inženirjev (Fédération Internationale des Ingénieurs-Conseil, FIDIC)  urejanje razmerij med svetovalnim inženirjem in investitorjem in med investitorjem, izvajalcem gradbenih del, dobaviteljem opreme in svetovalnim inženirjem.


Viri mgp18
Viri MGP

  • SOFT LAW

  • Ta označba se uporablja pretežno takrat, kadar bi se določena organizacija (država, mednarodna javnopravna organizacija kot na primer OZN ali EU), ki sicer ima zakonodajno pristojnost, v določenem primeru odrekla tej oblasti in izdala pravila v neobvezni obliki, na primer kot priporočila, resolucije, deklaracije, smernice, pravne vodiče in podobno.



Definicija
Definicija

  • Izhodiščno naj bo lex mercatoria avtonomno pravo mednarodne trgovine

  • Lex mercatoria kot (mednarodno) pravo trgovcev kot zbirni pojem označuje pravila, ki urejajo mednarodne transakcije med subjekti zasebnega prava


Lm za ali proti
LM – za ali proti?

  • Zagovorniki se naslanjajo predvsem na to, da so se

    • praksa,

    • države pri kodificiranju in

    • sodišča pri sojenju,

  • v vrsti zadev naslonili na “naravo stvari”, ki je pri podobnih dejanskih stanovih podobna v vseh ureditvah.


Razvoj
Razvoj

  • Gospodarsko in posebej mednarodno gospodarsko pravo sta se razvijala v treh stopnjah.

  • Prva je stopnja srednjeveškega prava trgovcev, ti. old lex mercatoria,

  • druga je inkorporacija srednjeveške lex mercatoria v nacionalne sisteme prava med sedemnajstim in devetnajstim stoletjem,

  • tretje pa je povojno obdobje sodobne lex mercatoria.


Prvo obdobje
Prvo obdobje

  • lex mercatoria izrazito mednarodna.Sestavljena je bila iz

    • prakse in običajev, ki so jih mednarodni trgovci razvili v Evropi, iz katerih je nastalo običajno pravo ter so bili enaki po vsej Evropi, saj so jih trgovci uporabljali ne glede na to, kje so trgovali


Prvo obdobje1
Prvo obdobje

  • Zakaj so si bila pravila trgovcev tako podobna?

    • harmonizirajoči vpliv obstoja vedno enotnejših sejemskih pravil,

    • univerzalnost pomorskih običajev

    • obstoj posebnih trgovinskih sodišč in

    • notariata

  • Stara lex mercatoria je bila torej kozmopolitska in popolnoma drugačna od prava, ki so ga uporabljali ostali sloji populacije


Drugo obdobje
Drugo obdobje

  • mednarodna lex mercatoria z inkorporacijami v kodekse trgovinskega prava se inkorporira v kontinentalne nacionalne ureditve

    • Ordonance sur la commerce 1673, Ordonance de la marine 1681, Code de commerce 1807; Zollverein 1834 in izenačeno menično pravo, HGB 1879

  • v Angliji pa so to storila sodišča in srednjeveška lex mercatoria je postala del Common Law

    • Razlog za inkorporacijo je ekonomski, pa tudi pravila dokazovanja so zahtevala, da se trgovski običaj dokazuje kot splošno sprejet običaj in to vsakič znova, kar je ogrožalo pravno varnost in zaviralo trgovino


Tretje obdobje
Tretje obdobje

  • Ponovna internacionalizacija

  • Odstop od uporabe LM s pomočjo pravil MZP

  • Zavesten, strokoven razvoj LM

    • Organizacije

    • Agencije

    • Posamezniki


Viri lex mercatoria
Viri lex mercatoria

  • pogodba

  • praksa, ki sta jo stranki vzpostavili doslej,

  • splošni pogoji poslovanja,

  • Mednarodne in nacionalne uzance

  • konvencije mednarodnega gospodarskega prava,

  • splošna načela iz določene konvencije,

  • Kogentna pravila nacionalnega prava (pridržek ordre public),

  • sodne in arbitražne odločbe in

  • dosežki pravne znanosti.


Viri lex mercatoria1
Viri lex mercatoria

  • Viri so hierarhično postavljeni

  • Zakaj hierarhija?

    • Smisel hierarhiziranja je v napotitvi sodišča ali arbitraže na relevantni vir


Na ela v lex mercatoria
Načela v lex mercatoria

  • pacta sunt servanda,

  • rebus sic stantibus,

  • abus de droit,

  • culpa in contrahendo,

  • good faith & fair dealing,

  • podkupnina povzroči ničnost ali izpodbojnost

  • država se ne more izogniti obveznostim z razglasitvijo, da je pogodba nearbitrabilna,

  • kontrolni interes skupine podjetij je pogodbena zaveza za vse subjekte,


Na ela v lex mercatoria1
Načela v lex mercatoria

  • veljavnost zlate ali devizne klavzule,

  • razbremenitev stranke, če je druga bistveno kršila dogovor,

  • tribunal je vezan z naravo pogodbe, ki izhaja iz volje strank,

  • odškodnina je vezana na predvidljivost,

  • obveznost izogibanju škode,

  • škoda za neizročitev se izračuna na podlagi tržnih cen ali cen iz kritnega kupa,

  • ut res magis valeat quam pereat,

  • neodgovor na pismo kot dokaz o strinjanju z vsebino.


Zna ilnosti lex mercatoria
Značilnosti lex mercatoria

  • Njena pravila so po naravi dispozitivna, razen specifičnih splošnih načel, ki stranke vežejo ne glede na izrecno ali konkludentno podreditev.

  • Podreditev pravilom iz sklopa lex mercatoria ni obvezna, vendar subjekta to ne razreši

    • lahko in mora pričakovati, da se bodo norme iz tega sklopa uporabile za posle, ne glede na to, ali so se jim stranke podredile ali ne.

    • Poslovna praksa!!!


Zna ilnosti lex mercatoria1
Značilnosti lex mercatoria

  • Pravila posegajo na področja

    • prodaje blaga,

    • trgovskega zastopanja,

    • posredovanja,

    • distribucije,

    • komisije,

    • špedicije in transportnega prava,

    • bančnih poslov,

    • zavarovalnih poslov,

    • intelektualne lastnine,

    • arbitražnega reševanja sporov.

  • Druga področja civilnega prava so izključena


Zna ilnosti lex mercatoria2
Značilnosti lex mercatoria

  • Gre domala izključno za pravila materialnega prava, ki je avtonomno, transnacionalno in precej unificirano.

  • Lex mercatoria izhaja

    • iz vrste pojavnih oblik

    • iz različnih virov različne moči zavezovanja,

      • ki prihajajo od vrste kreatorjev


Zna ilnosti lex mercatoria3
Značilnosti lex mercatoria

  • večobličnost,

  • nepopolnost,

  • nesistematičnost,

  • nehierarhiziranost in

  • dispozitivnost

    • So lastnosti ki pripeljejo do sklepa, da v lex mercatoria še ni zaslediti temeljnih atributov pravnega sistema.


Avtonomnost
Avtonomnost

  • Država kot zakonodajalec ni udeležena, čeprav je veljavnost posameznega pravila ali sklopa pravil lex mercatoria odvisna od njegove manifestacije.

  • Zato je avtonomnost relativna:

    • konvencije, ki so vir lex mercatoria, sprejema državni zakonodajalec,

    • za MGP specifična splošna načela tako izhajajo iz splošne pravne dediščine civiliziranih narodov,

    • stranke, ki delujejo po pravilih iz lex mercatoria veže javni red, ki je nacionalni atribut,

    • države pravila iz modelnih zakonov, zbirk ali vzorcev tolerirajo


Anacionalnost
Anacionalnost

  • Lex mercatoria ni nadnacionalna, ker njena pravila ne nastanejo kot posledica delno prenesene suverenosti države.

  • Kolizij med lex mercatoria in nacionalno zakonodajo ni in področji sta komplementarni.


Anacionalnost1
Anacionalnost

  • nacionalna zakonodaja upošteva specializacijo v gospodarstvu, vendar ji ne more slediti

    • kodifikacija je presplošna,

    • sprejemanje področnih predpisov razvodeni preglednost sistema,

    • tudi pravno in gospodarsko najbolj razvito nacionalno okolje ni sposobno reagirati na trende na posameznih področjih v tempu, ki jih trendi diktirajo.


ad