Ozaveščanje in preseganje predsodkov Dr . Marijanca Ajša Vižintin

1. Ozaveščanje in preseganje predsodkov Dr. Marijanca Ajša Vižintin Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU OŠ Matije Čopa, Kranj, 23. 4. 2014

2. Ozaveščanje in preseganje predsodkov Dr. MarijancaAjšaVižintin Inštitut za slovenskoizseljenstvo in migracije ZRC SAZU Regijsko usposabljanje strokovnih delavcev osnovnih in srednjih šol gorenjske regije za izvajanje programa UVOP 23. 4. 2014, Osnovna šola Matije Čopa Kranj

3. 1. Stereotipi2. PredsodkiZnačilnosti predsodkov „Življenje“ predsodkov Ozaveščanje (SVOJIH) predsodkov Preseganje predsodkov

4. - marljivi, pridni, sposobni, civilizirani, disciplinirani, garaški- podrejeni, pomehkuženi, klečeplazni- neumni, leni- Balkanci, Slovani- južnjaki, čefurji- majhni- nagnjeni k samomoru

5. STEREOTIPI- vrednotenje družbenih pojavov, ljudi- oblike sodb: pozitivne, negativne - opis na podlagi skupinske pripadnosti- brez individualnih značilnosti in posebnosti- redko izhajajo iz posameznikovih izkušenj- etnični: poenostavljene predstave o predstavnikih drugih narodov- negativni etnični stereotipi: predsodki

6. Ibrahim Nouhoum ManjanaMilostnik (1959, Mali) (1967, Bosna in Hercegovina) Vir: Raznolikost nas bogati/La diversitàciarricchisce(2012).

7. PREDSODKI (mikroideologije)- na osebni, medosebni, družbeni ravni- zanikajo fleksibilno mišljenje- ohranjajo strukturo moči, ki jo vzdržuje- v sodobnih demokratičnih družbah so potisnjeni v anonimnost, nereflektiranost- izražajo se bolj prikrito, posredno: prikriti rasizem- izogibanje stikov z „njimi“- favoriziranje „svojih“- druženje v zaprtih elitnih krogih- namesto sovraštva, nasilja: ignoriranje, distanca

8. ZNAČILNOSTI PREDSODKOV- negativen, podcenjujoč odnos (npr. do določenega naroda), mi smo večvredni kot oni- temeljijo na neosnovanih, neresničnih, nepopolnih, enostranskih informacijah (pozitivnih informacij sploh ne slišimo)- močna negativna čustva (gnus, prezir, vzvišenost; v ozadju teh čustev pogostostrah, negotovost, potlačena agresivnost) - izjemno odporni proti spremembam

9. Primer 1: »Generalno imajo fantje takšen odnos tudi do sošolk. Ugotavljamo tudi to, da odnosu očeta do mame sledi tudi otrok, kar se kaže v odnosu sina do matere. Ničkolikokrat so zmožni otroci petega, šestega, sedmega razreda obdelovati mamo verbalno, kar je grozljivo. Z grožnjami, z vsem ...! Do enakih verbalnih napadov pride do ženskih učiteljev na šoli in tudi do mene: 'Bo prišel moj brat z motorko!' Vso pleado možnih in nemožnih psovk! Drugače pa je tako doma, ne, si predstavljam. Ker je to neki vzorec, ki se konstantno ponavlja ob pripombi matere. To se dogaja samo pri teh družinah, ki niso slovenske: močna kulturna zaznamovanost.«

10. „ŽIVLJENJE“ PREDSODKOV- o njih se ne diskutira- se jih ne problematizira- zdijo se samoumevni- družbeno sprejemljivi- zakoreninjeni- posredovani naslednjim generacijam s tradicijo, izročilom (v družini, izobraževanju, medijih)- polarizacija, izrazita delitev na mi : oni (+ : -)

11. Primer 2: »So pa specifike, ki so v njih vrojene, so biološko pogojeno. To je biologija. Ko se ta v njih prebudi, takrat odpadejo vse norme in takrat moramo biti zelo profesionalni v svojih reakcijah. To tako je. Kot starši mi lahko grešimo, kot učitelji pa ne smemo, smo profesionalci in moramo delati korektno. Pri teh tujegovorečih je ta biologija bistveno močnejša kot pri nas. Pri nas smo na tem področju že zakrneli. Kar mi vzamemo kot žalitev, je pri njih vse normalno.«

12. OZAVEŠČANJE IN PRESEGANJE PREDSODKOV- družbenih in lastnih predsodkov- osebne izkušnje: spoznavanje posameznikov - kritična refleksija (zasebni, javni diskurz)- odkrivati, izzivati, kritizirati mehanizme njihovega nastajanja, delovanja- na kolektivni ravni vzpostaviti kritično distancodo lastnih percepcij „drugih“- odprava na formalno-pravni ravni

13. Aktivna vloga učiteljev v boju proti diskriminaciji1. Ozaveščanje in preseganje predsodkov2. Sodelovanje s priseljenci iz lokalnega okolja – pridobivanje osebnih izkušenj3. Izobraževanje in delavnice za razvoj medkulturne zmožnostiDelavnica 1: Priseljenci prispevajo k razvoju družbeDelavnica 2: Identiteta: spreminjajoča se in mnogoplastnahttp://www.eduka-itaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo

14. Literatura:- De Toni, Moreno, Milharčič Hladnik, Mirjam, Sardoč, Mitja, Vižintin, Marijanca Ajša (2012). Raznolikost nas bogati/La diversitàciarricchisce. Ljubljana, Trst: Slovenski raziskovalni inštitut, ZRC SAZU ISIM, http://www.eduka-itaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo (6. 2. 2014).- De Toni, Moreno, Kožar Rosulnik, Klara, Vižintin, Marijanca Ajša (2013). Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih = Losviluppodellacompetenzainterculturaledegliinsegnanti e degliallievi. Ljubljana in Trst, SLORI in ZRC SAZU ISIM, http://www.eduka-itaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo(6. 2. 2014).- Mikolič, Vesna (2004). Jezik v zrcalu kultur: jezikovna sporazumevalna zmožnost in (med)etnična ozaveščenost v Slovenski Istri. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.- Mikolič, Vesna (2008). Diskurzivna narava stereotipov in predsodkov ter soočanje z njimi v sodobni demokratični družbi. Jezik in slovstvo 53/1, 67–77.- Smolej, Tone (ur.) (2005). Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnost: imagološko berilo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo.- Svetina, Matija (2005). Stališča, predsodki, stereotipi. Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnost: imagološko berilo (ur. Tone Smolej). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 30–37.- Šabec, Ksenija (2006). Homoeuropeus: nacionalni stereotipi in kulturna identiteta Evrope. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.- Ule, Mirjana (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.- Vižintin, Marijanca Ajša (2013). Vključevanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli: doktorska disertacija. Koper: M. A. Vižintin, http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1952 (6. 2. 2014).