1 / 41

Kakovost ekoživil

Kakovost ekoživil. Romana Ana Dolenc, projektna sodelavka Inštituta za trajnostni razvoj na projektu “Skok naprej”, Romana.dolenc@gmail.com. Kaj je zdrava prehrana?. V čem je razlika? Je res zdravo tako prvo kot drugo?.

seoras
Download Presentation

Kakovost ekoživil

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Kakovost ekoživil Romana Ana Dolenc, projektna sodelavka Inštituta za trajnostni razvoj na projektu “Skok naprej”, Romana.dolenc@gmail.com

  2. Kaj je zdrava prehrana?

  3. V čem je razlika? Je res zdravo tako prvo kot drugo? Med vzorci jabolk, ki so bili analizirani v obdobju od 2003 do 2008 (skupaj 783 vzorcev), jih je skoraj 82 % vsebovalo ostanke pesticidov. Jabolka so na seznamu najbolj obremenjenega sadja v Sloveniji.

  4. V jabolkih najdemo ostanke diazionona, fosalona, kaptana ali klorpirifosa. Dolgotrajna izpostavljenost lahko povzroči okvare živčnega sistema in ob kronični izpostavljenosti lahko privede do Parkinsonove bolezni.

  5. Rezultati monitoringov ostankov pesticidov v sadju, zelenjavi in žitih, ki so za Slovenijo na voljo na spletnih straneh EU, kažejo, da kar 50 % naštete hrane vsebuje ostanke pesticidov.

  6. Daljša izpostavljenost ostankov pesticidov lahko škodljivo vpliva na zdravje in povzroča razne bolezni in deformacije: • razvojne motnje pri novorojenčkih, • okvare ob rojstvu, • okvare živčnega sistema, • hormonske motnje, • raka,… Posledice se lahko razkrijejo čez leta.

  7. Otroci so v vseh pogledih med najbolj ranljivimi skupinami prebivalstva, saj: • Se njihova telesa še razvijajo, • Pojedo več hrane na kilogram telesne teže, in sicer do 6-krat več sadja, 2-krat več zelenjave, 3-do 5-krat več žit in so zato pesticidom precej bolj izpostavljeni kot odrasli.

  8. Prehranskih študij, ki bi proučevali vpliv različno pridelane hrane na zdravje ljudi v svetu ni veliko. V zadnjem obdobju lahko v znanstveni literaturi zasledimo nekaj del, kjer so proučevali vpliv različno pridelane hrane na vsebnost pesticidov v urinu otrok. V raziskavi so bile v urinu otrok, ki so se prehranjevali s konvencionalno hrano najdene v povprečju 9-krat večje koncentracije organofosfornih pripravkov v primerjavi z urinom otrok, ki so uživali ekološko pridelano hrano.

  9. Glede na rezultate poročila PAN Europe o uradnem monitoringu živil držav članic EU je v letu 2005 kar 49 % analiziranih vzorcev sadja, zelenjave in žit vsebovalo ostanke pesticidov.

  10. Decembra 2006 je Evropska komisija začela izvajati večletno vseevropsko informacijsko in promocijsko kampanjo za ekološka živila in kmetovanje. Načrtujejo, da bo kampanja potekala tri leta. Cilj kampanje je porabnike, prodajalce, zaposlene v gostinstvu in druge ključne člene v prehranski verigi seznanjati s pomenom in prednostmi ekološkega kmetijstva.

  11. Okolje je enako, kakovost je odvisna od načina pridelave.3,6 kg pesticidov /ha orne površine (2001), 397 kg mineralnih gnojil/ ha orne površine

  12. Prednosti ekološkega kmetijstva: • zaščita pitne vode (uporaba pesticidov, umetnih gnojil je prepovedana), manjša erozija tal, večja biološka pestrost, ohranjanje kulturne krajine, • živila brez ostankov pesticidov, nitratov, ostankov zdravil za živali, • večja vsebnost hranilnih snovi v živilih, boljši okus, • več delovnih mest, ni uvoza krmnih rastlin iz držav v razvoju.

  13. A.Velimirov in in W. Muller sta analizirala ugotovitve in podatke 175 mednarodnih študij o kakovosti ekoloških živil in l. 2003 objavila povzetek.

  14. Ekološki izdelki se razlikujejo od konvencionalnih glede: • ke/fi lastnosti, • tehnoloških značilnosti, • senzoričnih lastnosti.

  15. FIZIKALNE/KEMIJSKE LASTNOSTI ANALIZIRANIH ŽIVIL: BOLJŠE RAZMERJE MAŠČOBNIH KISLIN Več linolne kisline (deluje preventivno proti raku in ima antioksidativne učinke). Višja vsebnost omega3kislin ter manj nasičenih maščobnih kislin (analiza ovčjega mesa). Višja vsebnost omega3maščobnih kislin v materinem mleku.

  16. VIŠJA VSEBNOST LECITINA Analize so pokazale, da ekološko pridelana jajca vsebujejo več lecitina.

  17. Študija na krompirju in čebuli je pokazala, da imajo ekološki pridelki za: 29 % več magnezija, 21 % več železa, 14 % več fosforja, vsebujejo tudi več selena, cinka in kroma. VIŠJA VSEBNOST MINERALOV IN MIKROELEMENTOV

  18. VSEBUJEJO VEČ SEKUNDARNIH PRODUKTOV PRESNOVE(fenolov, flavonoidov, karotina, likopena,…) Rastlina se z njimi brani pred boleznimi in dviguje naravno odpornost. Uporaba pesticidov pa blokira njihov nastanek (sintezo).

  19. Ekološka živila vsebujejo več vitamina C. Uporaba herbicidov in umetnih gnojil negativno vpliva na vsebnost vitamina C v plodovih in rastlini.

  20. VEČ ESENCIALNIH AMINOKISLIN Zaradi gnojenja z lahko topnimi mineralnimi gnojili se v pridelku poveča vsebnost gliadina in glutena. Ekološka pšenica vsebuje 15 % več esencialnih kislin v primerjavi s konvencionalno.

  21. MANJŠE BREME TOKSIČNIH SNOVI (pesticidov, težkih kovin,…) V ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba umetno sintetiziranih sredstev za varstvo rastlin in regulatorjev rasti (hormonov). Zato se živila iz ekološke in konvencionalne pridelave bistveno razlikujejo po vsebnosti ostankov teh snovi.

  22. Mikotoksini slabijo imunski sistem, motijo strjevanje krvi in prizadenejo jetra in ledvice. SKORAJ NIČ MIKOTOKSINOV Poskus na ekološki pšenici je pokazal manjšo vsebnost fusarien toksinov. Analize mleka so pokazale višjo vsebnost aflatoksinov v konvencionalnem mleku.

  23. BOLJŠI OKUS Živila, gnojena z umetnimi gnojili, imajo slabši okus zaradi višje vsebnosti vode, hitre, intenzivne rasti in manjše vsebnosti suhe snovi.

  24. Če naj bi potrošnik podpiral ekološko pridelavo, so potrebne določene oblike ugotavljanja istovetnosti.

  25. V Sloveniji področje ekološkega kmetovanja zakonsko urejajo: • Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/2001), • Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 56/2001), • Slovensko kmetijsko okoljski program – SKOP (Uradni list RS, št. 34/2001).

  26. standardov (pravil), nadzora, potrjevanja (presoje). Tako potrošnika kot pridelovalca in predelovalca ščitijo programi potrjevanja, ki so sestavljeni iz:

  27. Na ekoživilu mora biti navedeno ime in koda nadzorne organizacije. Na področju Slovenije delujejo trije pooblaščeni certifikacijski organi za kontrolo in certifikacijo ekološke pridelave in predelave: Inštituta KON-CERT, ki ima šifro SI-01-EKO. Šifra je vključena v znak “Bio Slovenija”, ki je registriran znak Inštituta KON-CERT. IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor, katerega uradna šifra, ki se pojavlja na certifikatih za ekološke pridelke oz. živila je SI-IKC-EKO). Bureau Veritas (SI-BV-EKO).

  28. V Sloveniji je uradni znak za označevanje ekoživil znak »ekološki«.

  29. V primeru, da se odločimo za uvajanje ekoživil ali ekološke malice oz. biomalice, uporaba živil s certifikatom o integrirani pridelavi ni ustrezna.

  30. Jasne zahteve glede certifikatov (certifikat ekološko pridelanega živila) Vsak, ki prideluje oziroma predeluje ekoživila in jih kot taka tudi označuje, se mora prijaviti pri pooblaščeni organizaciji. To zahteva in ureja splošno veljavna zakonodaja Evropske unije kot tudi slovenska zakonodaja.

  31. BIODAR Najbolj razširjena kolektivna znamka za ekoživila slovenskega porekla je znak Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije – BIODAR. Zveza BIODAR ima tudi svoje lastne standarde, ki so v določenih zahtevah strožji od slovenske in EU-zakonodaje.

  32. Poleg te uradne označbe smejo biti pridelki in živila označeni še z dodatnimi blagovnimi znamkami.

  33. V Evropi so izraze »ekološko« »biološko« in »organsko« (ang. organic) pravno priznali za sinonime.

  34. Emisije CO2, ki so povezane z različnimi načini prehrane, v ekvivalentih CO2 na kg: • brezmesna prehrana, ekološka pridelava: 336 enot • brezmesna prehrana, konvencionalna pridelava: 458 enot • prehrana z manj mesa, ekološka pridelava: 468 enot • prehrana z malo mesa, konvencionalna pridelava: 596 enot • prehrana z veliko mesa, ekološka pridelava: 634 enot • prehrana z veliko mesa, konvencionalna pridelava: 863 enot

  35. Na svetu pridelamo dovolj žit, da bi lahko vsak zemljan zaužil 3500 kilokalorij na dan. 78 % vseh podhranjenih otrok živi v državah, kjer pridelujejo presežke hrane.

  36. Če si pogledamo koriščenje površin bogatih držav vidimo, da je 80 % porabe površin povezanih z živinorejo.

  37. Če bi znižali potrebo po mesu, bi lahko prihranili veliko kmetijskih površin. Na isti površini lahko pridelamo 10x več hrane.

  38. Morali bi spremeniti našo porabo od sedaj 40 % živalskih kalorij in 60 % rastlinskih, na 24 % živalskih in 75 % rastlinskih.

  39. V Veliki Britaniji se šokantnih 30-40 % hrane nikoli ne poje, na Švedskem 35 %, v ZDA 40-50 % vseh za žetev primernih kultur nikoli ne pride na krožnik. Na račun zavržene hrane v Avstriji bi preživelo 8 milijonov ljudi.

  40. Mreža življenja in bitja v njej …

  41. Hvala za pozornost. Romana Ana Dolenc romana.dolenc@gmail.com

More Related