1 / 38

BLAGOVNE IN STORITVENE ZNAMKE

BLAGOVNE IN STORITVENE ZNAMKE. Dr. Martina Repas. SPLOŠNO O ZNAMKAH. Kaj je znamka? Varuje znak, pod katerim osebe ponujajo svoje blago ali storitve na trgu Funkcije znamke Funkcija izvora (znamke so pokazatelji izvora) Funkcija kakovosti (znamke simbolizirajo kakovost blaga)

anja
Download Presentation

BLAGOVNE IN STORITVENE ZNAMKE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. BLAGOVNE IN STORITVENE ZNAMKE Dr. Martina Repas

  2. SPLOŠNO O ZNAMKAH • Kaj je znamka? Varuje znak, pod katerim osebe ponujajo svoje blago ali storitve na trgu • Funkcije znamke • Funkcija izvora (znamke so pokazatelji izvora) • Funkcija kakovosti (znamke simbolizirajo kakovost blaga) • Reklamna funkcija (pomen investicij v promocijo) • Temeljna načela prava znamk • N. teritorialnosti • N. časovne omejenosti (?) • N. specialnosti • N. first to file v. first to use

  3. VRSTE ZNAMK • Blagovne in storitvene znamke • Individualna in kolektivna znamka • Znamka ugleda • Notorna znamka • Homonimna znamka • Tradicionalne in netradicionalne

  4. PRAVO EU – najpomembnejši akti • Harmonizacija: • Prva direktiva o harmonizaciji prava znamk – 2008/95 (določbe, ki neposredno učinkujejo na delovanje notranjega trga) • Ne za: postopkovne določbe glede registracije, razveljavitve in ničnosti ter učinkov tega… • Obvezne in opcijske določbe • Direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine – 2004/48 • Unifikacija • Uredba o znamki Skupnosti (207/2009)

  5. PREDMET ZNAMKE Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko embalaže kot tudi kakršnakoli kombinacija teh znakov (42. člen ZIL-1)

  6. Iz te definicije izhajajo trije splošni pogoji za registracijo znamke: • Znak • Sposobnost grafičnega prikaza znaka • Sposobnost znaka po razlikovanju blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja Ob tem je za uspešno registracijo znamke treba upoštevati tudi druge absolutne in relativne razloge za zavrnitev registracije znamke!

  7. ZNAK • Definicije znaka ni • Znak je lahko beseda, črka, številka, figurativni element, tridimenzionalna podoba, kombinacija barv… • Eksemplifikativno navajanje znakov • Glede na to, da so znaki v ZIL navedeni eksemplifikativno, pod pojmom znak sodijo tudi t.i. netradicionalni znaki, med njimi tudi taki, ki niso vidno zaznavni, kot so vonj, zvok, okus… (Ralf Sieckmann v Deutches Patent- und Markenamt; C-273/00) • Razlike med tradicionalnimi in netradicionalnimi znaki – enaki pogoji

  8. VRSTE ZNAMK po kriteriju njihovega predmeta • Besedne znamke (TOYOTA, SONY, COCA-COLA) • Figurativne znamke (risbe, simboli, slike) • 3D znamke (steklenica Coca-Cole, trikotna oblika čokolade Toblerone) • Barvne znamke • Zvočne znamke • Znamke okusa • Znamke vonja…

  9. GRAFIČNI PRIKAZ ZNAKA • Zakaj je ta zahteva pomembna? • Primer Ralf Sieckmann in registracija vonja kot znamke • Grafični prikaz mora biti jasen, natančen, dostopen, razumljiv, neodvisen, trajen in objektiven – test sedmih Sieckmanovih kriterijev • Ali se kot znamka lahko registrira tudi znak, ki ni vidno zaznaven? (vonj, zvok, kretnje, okus…)

  10. Ali se vonj lahko grafično prikaže, s čimer se obenem izpolni ena od predpostavk za registracijo vonja kot znamke? Prijava s podatki: Znamka vonja Blag sadni vonj s sledjo cimeta C6H5-CH = CHCOOCH3 Deponiranje vzorca vonja PRIMER SIECKMANN IN REGISTRACIJA ZNAMKE VONJA

  11. Ali zadošča barvna ilustracija jagode? PRIMER EDEN SARL V OHIM – znamka vonja

  12. SPS odločilo, da tudi barvna ilustracija ne zadošča Prikazati je treba vonj, ne pa proizvod, ki oddaja tak vonj http://ipkitten.blogspot.com/2005/10/disruption-ahead-fruit-cases-new-ag.html (26.10.2006)

  13. Ali se lahko kot znamka registrira zvok (z vidika izpolnjevanja predpostavke grafičnega prikaza znaka)? Notno črtovje Prijava je vsebovala sledeče: Glasbena notacija Posnemanje glasu z besedo (kukelekuuuuuu) Besedna deskripcija: petelinje petje ZVOČNA ZNAMKA – primer Schield Mark v Joost Kist Memex

  14. CTM 004419206 Nokia Corporation Primer registrirane zvočne znamke Skupnosti

  15. Ali se kot znamka lahko registrira prostorsko neomejena barva (z vidika predpostavke grafičnega prikaza znaka)? BARVNA ZNAMKA – primer Liberertel Groep v Benelux Markenbureau

  16. Ali se kot znamka lahko registrira barvna kombinacija v katerikoli obliki? Dodatni pogoj: sistematična razporeditev barv na vnaprej določen in enoten način Kaj to pomeni???? REGISTRACIJA KOMBINACIJE BARV – primer Hiedelberger Bauchemie

  17. CTM 2177566 Razporeditev in razmerje obeh barv je 50 - 50, pri čemer se modra barva nahaja horizontalno nad rdečo barvo ter tako tvori celoto Navedba barv: modra: Ral 5015, rdeča: Ral 2002 Blago/storitve: R 6, 11, 19 in 20 Primer pravilno registrirane znamke, ki sestoji iz kombinacije dveh barv

  18. SPOSOBNOST RAZLIKOVANJA • Zagotavlja bistveno funkcijo znamke, ki zagotavlja identiteto izvora blaga ali storitev • Izpolnitev te zahteve zavisi od tega, ali ga javnost dojema kot primerno sredstvo za individualizacijo blaga ali storitev določenega podjetja • Vprašanje razmerja do drugih absolutnih razlogov za zavrnitev registracije znamke? – Philips v Remington

  19. RAZLOGI ZA ZAVRNITEV REGISTRACIJE ZNAMKE • Absolutni (se nanašajo na objekte, ki nimajo razlikovalnega učinka ali so v nasprotju z javnim interesom) • Relativni (konflikt s prejšnjo znamko ali pravico) • Razlikovanje med njima!

  20. Absolutni razlogi Kot znamka se ne more registrirati znak, ki: • Ne more biti znamka (grafični prikaz, sposobnost razlikovanja) • Je brez slehernega razlikovalnega učinka – PIVO za pivo, VINO za vino… • Je opisen: izključno označuje izključno vrsto, količino, namen, kakovost … blaga ali storitev (Baby-Dry, Vitalite, Doublemint…, NAJBOLJŠI, NAJCENEJŠI, LAHKI za cigarete, VSAK DAN SVEŽE za zelenjavo ali sadje) • Je generičen (Gramophone, NET za računalnike, ŠAMPON za sredstva za umivanje las, HAMBURGER za vrsto sendviča) Ti znaki pa lahko pridobijo razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo (pri tem se upošteva tržni delež imetnika znamke, intenzivnost znamke, geografska razširjenost, čas njene uporabe, znesek investicij v njeno promocijo, izjave gospodarske zbornice ali drugih trgovskih združenj)

  21. Znamenita odločba v primeru Baby Dry • BABY-DRY – znižanje praga razlikovalnosti (sintaktično neobičajna postavitev besed – leksikalna inovacija) • Znak se lahko registrira kot znamka, kolikor obstaja kakšen dodatek ali pa je predstavljen ali konfiguriran na način, ki se popolnoma razlikuje od običajnega načina označevanja blaga ali storitev ali njegovih bistvenih značilnosti • DOUBLEMINT(ni znamke, če vsaj eden od možnih pomenov označuje značilnost zadevnega blaga)

  22. Drugi absolutni razlogi: • Sestoji izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga ali je nujna za dosego tehničnega učinka ali daje blagu bistveno vrednost(Philips v Remington) • Nasprotuje javnemu redu ali morali(fašist, pedofil, krivovernik…) – razlika do zgolj neokusnih znakov • Zavaja javnost(bikova glava na proizvodih iz umetnega usnja, PLATINUM za prstane iz bele pločevine, SWISS CHOCOLATE za slovensko čokolado…) • Vsebuje uradne znake…

  23. Relativni razlogi • Pravilo dvojne identičnosti (Diffusion v Sadas) • Pravilo podobnosti (Sabel v Puma) • Obstoj znamke ugleda – identičen ali podoben znak za različno blago ali storitve (Davidof v Gofkid) • Obstoj notorne znamke • Registracija zastopniške znamke • Obstoj prejšnjih pravic (pravica do imena, geografska označba ali druga pravica industrijske lastnine, avtorska pravica – razen če je dano soglasje)

  24. Primer Société LTJ Diffusion v Sadas TOBLERONE – toblerone TOBLERONE – TOBLERONE TOBLERONE – TOBERONE Kdaj sta znaka identična?

  25. PRAVILO PODOBNOSTI • 44. člen ZIL: ‘’…ki je enak ali podoben znamki druge osebe in če so blago ali storitve….. enake ali podobne, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.’’ • Kako oceniti podobnost znaka in znamke? • Kako oceniti podobnost blaga in storitev? • Ustvarjanje zmede v javnosti - kdo je relevantna javnost? (Lloyd Schuhfabrik Meyer; C.342/97: oseba, ki je normalno obveščena, razumno pozorna in preudarna) • … pri čemer verjetnost zmede vključuje tudi verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. • Pravilna interpretacija te določbe? - sprejem beneluškega pristopa ali pristopa drugih držav članic EU? (primer Sabel v Puma)

  26. PRIMER: Družba A uporablja znamko DOTI, ki je registrirana v Republiki Sloveniji in je v tej državi tudi zelo dobro poznana v javnosti kot izjemno ugledna znamka. Znamka se uporablja in je registrirana za moško kozmetiko, konjak, kravate, cigare in cigarete, pipe in tobak. Družba B pa želi v Republiki Sloveniji registrirati znamko DOTTI's za enake proizvode kitajskega izvora. V tej želji tudi vloži prijavo za registracijo te znamke.

  27. Družba A ugovarja registraciji znamke DOTTI's osebe B zaradi obstoja njene prejšnje znamke, ki je podobna in se uporablja za enako blago. Na ta način, meni družba A, se bo v javnosti ustvarjala zmeda med obema znamkama. Družba A prav tako meni, da je družba B znak DOTTI's namenoma oblikovala tako, da bi izkoristila prednosti ugleda njene znamke. Znamka DOTTI's naj bi tudi škodovala ugledu blaga njene znamke, glede na to, da javnost kitajskih proizvodov ne povezuje s proizvodi visoke kakovosti. Proizvodi, ki bi se prodajali pod znamko DOTTI's, so namreč cenejši in nižje kakovosti. Predpostavljajte, da sta znamki podobni, vendar pa obstoja zmede v javnosti ne bi bilo, kar pomeni, da družba A ne more uspešno ugovarjati registraciji znamke DOTTI's iz razloga podobnosti po določbi točke b) I. odst. 44. člena ZIL-1. Ali ima družba A sploh še kakšne možnosti, da prepreči registracijo znamke DOTTI's?

  28. Znamka ugleda • Ugled vključuje določen prag poznavanja. Znamka ima ugled, če je poznana znatnemu delu javnosti glede blaga ali storitev, za katere se uporablja. Pomembno je, da obstaja zadostna stopnja poznavanja znamke,ki jo javnost lahko povezuje s kasnejšo znamko (primer General Motors Corporation v Yplon) • Kriteriji, ki se upoštevajo: • Obseg ljudi, ki pozna znamko • Geografska razsežnost • Tržni deleže • Investicije v promocijo • Doba trajanja…

  29. Po določbi 44. člena ZIL se kot znamka ne more registrirati znak: ‘’ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe, ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je registracija zahtevana, če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke ali če bi uporaba takega znaka nakazovala povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke.’’ • COSMOPOLITAN COSMETIC – COSMOPOLITAN – izkoriščanje ugleda • ROLLS-ROYCE (avto) – (drugo blago) – škodi razlikovalnemu učinku • HOLLYWOOD (žvečilni gumi) – (tobačni izdelki) – škoduje uledu • Ustvarjanje zmede ni pogoj!

  30. Ali znamka ugleda obsega tudi identično in podobno blago ali storitve? • Primer Davidoff & Cie SA and Zino Davidoff SA v Gofkid • Predhodno vprašanje: ''Ali je določbi člena 4 (4) (a) ter člena 5 (2) direktive ES treba interpretirati tako, da omogočata ekstenzivno varstvo za znamke ugleda tudi v primeru, da se kasnejša znamka (znak) uporablja za proizvode in storitve, ki so identični ali podobni proizvodom in storitvam, za katere je registrirana prejšnja znamka.'' • Znamka ugleda zajema tudi varstvo za identično in podobno blago

  31. PRAVICE IZ ZNAMKE • Znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe. • Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo: enak znak za enako blago, podoben znak za podobno blago…. (glej pri relativnih razlogih za zavrnitev registracije znamke)!

  32. OMEJITVE PRAVIC IZ ZNAMKE • Tretja oseba lahko v skladu z DPO v gospodarskem prometu uporablja: • svoje ime ali naslov • označbe glede vrste, kakovosti, količine, namena.. • znamko, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatke ali nadomestne dele • znak, ki je enak ali podoben znamki, če ga je tretji začel uporabljati v dobri veri pred datumom vložitve prijave • Če imetnik prejšnje znamke v obdobju petih zaporednih letih ni nasprotoval uporabi kasnejše znamke, čeprav je vedel za njeno uporabo, ne more na podlagi svoje prejšnje znamke zahtevati izbris kasnejše znamke iz registra, razen če slednja ni bila prijavljena v dobri veri – omejitev kot posledica privolitve

  33. IZČRPANJE PRAVIC IZ ZNAMKE • Podobno kot pri patentu in modelu, z eno razliko! • Do izčrpanja pravic iz znamke ne pride, če obstajajo utemeljeni razlogi za imetnikovo nasprotovanje nadaljnji komercializaciji blaga (posebej, če se stanje blaga spremeni ali poslabša, potem ko je dano na trg)

  34. MEDNARODNO VARSTVO ZNAMK • Varstvo v okviru PK: • Unijska in sejemska oz. razstavna prioriteta • Načelo neodvisnosti • Država izvora: v kateri ima prijavitelj resno in dejansko podjetje ali domicil ali je državljan te države • Telle-quelle varstvo znamke (as is; takšno kakršno) – izjema od načela neodvisnosti (vsaka država dolžna dati varstvo, kolikor je znamka registrirana v DI; varstvo v enakem obsegu kot drugje); registracija v DI ima ektstrateritorialni učinek • Zavrnitev možna le: kršitev prej pridobljenih pravic v zadevni državi, nima razlikovalnega učinka, je opisna ali generična, v nasprotju z javnim redom ali moralo ali zavaja javnost, registracija predstavlja dejanje nelojalne konkurence

  35. Načini pridobitve znamke • Po nacionalni poti • Po Madridskem sporazumu • Po Protokolu k Madridskemu sporazumu • Pridobitev znamke Skupnosti

  36. MADRIDSKI SPORAZUM • Z eno prijavo pri mednarodnem uradu (s posredovanjem nacionalnega urada) se doseže varstvo v vseh imenovanih državah MU • Pogoj: prejšnja registracija v DI! – nacionalna registracija je podlaga za mednarodno registracijo • Omogoča pridobitev svežnja nacionalnih znamk • Nacionalni uradi lahko v roku 12 mesecev zavrnejo varstvo na svojem območju, vendar zgolj iz določenih razlogov (ki so dopustni po PK) • Kakšen je učinek mednarodne registracije? • Pomanjkljivost MS: odvisnost MR od R v DI v obdobju petih let (central attack)

  37. PROTOKOL K MS • Zadostuje prijava v DI! • Ohranja central attack, vendar delno odpravlja problem, ki s tem nastane • Rok 12 mesecev za ugovor je tukaj podaljšan na rok 18 mesecev.

  38. ZNAMKA EU • Unitarna pravica! • Uredba ES 207/2009 • Sistem vse ali nič • Lahko jo pridobi vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z osebami javnega prava

More Related