1 / 17

ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE

ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE. Ukvarjanje s psihološkimi vprašanji je staro toliko, kot civilizacija. Prvotni razvoj je potekal v okviru filozofije. Pojav psihologije kot znanosti – 1879 – Wundt ustanovi 1. psihološki laboratorij v Leipzigu – raziskovalna metoda: introspekcija

ollie
Download Presentation

ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE • Ukvarjanje s psihološkimi vprašanji je staro toliko, kot civilizacija. • Prvotni razvoj je potekal v okviru filozofije. • Pojav psihologije kot znanosti – 1879 – Wundt ustanovi 1. psihološki laboratorij v Leipzigu – raziskovalna metoda: introspekcija • Predmet psihologije: • zavest, • vedenje, • zavest in vedenje, • zavest, vedenje in nezavedno.

  2. BIOLOŠKA IN SOCIALNA PODLAGA DUŠEVNOSTI • BIOLOŠKA PODLAGA – organizem v celoti, zlasti • čutni organi (receptorji), • mišice in žleze (efektorji) in najpomembnejši • centralni živčni sistem • SOCIALNA PODLAGA – spodbude iz okolja • RELATIVNI DELEŽ VSAKE OD NJIJU • težko določljiv (potrebno oboje) • Razlike med • spoloma, • rasami, • nacijami, • razredi.

  3. OSEBNOST • Celovit sistem – relativno stabilen, enkraten, enoten • Temelji razvoja osebnosti: • biološki, • socialni, • samodejavnost. • Razdeljenost na podsisteme, ti še na manjše sisteme, več zaporednih stopenj nadaljnjega razslojevanja – vzpostavljanje specifičnih odnosov z okoljem. • Najmanjša enota osebnosti – osebnostna lastnost. • Težave pri raziskovanju: • Terminološka nedoslednost (enak termin za različne pojave ali različni termini za isti pojav) • Metodološke težave – kompleksen predmet raziskovanja

  4. OPREDELITVE OSEBNOSTI • Začetki so deterministični: • Freud (biološki determinizem: pretirano poudarjanje nagonske energije) • Sullivan (socialni determinizem – osebnost je ponotranjena mreža medosebnih odnosov) • Oddaljevanje od determinizma • Fromm: poudarjanje subjektove možnosti za izbiro in ustvarjanje novih situacij • Maslow – težnja po vsestranskem razvoju svojih sposobnosti • Iskanje kulturnih determinant osebnosti (zanemarjanje bioloških in psiholoških dejavnikov) • Osebnost kot bio-psiho-socialni sklop (dinamična organizacija tistih psihofizičnih sistemov v posamezniku, ki določajo njegovo karakteristično vedenje in doživljanje - Allport). • Ogromno definicij, vse imajo tri skupne lastnosti: • Enotnost oz. integriranost osebnosti • Enkratnost, individualnost in neponovljivost, • Relativna doslednost v vedenju.

  5. OSEBNOSTNE LASTNOSTI • Psihološka realnost • Vpliv na dražljaje iz okolja – nekateri postanejo funkcionalno ekvivalentni – enaki vedenjski vzorci • Je svojevrstna dispozicija. • Ima nevrološko podlago. • Sproži različne oblike ekspresivnega in adaptativnega vedenja. • Predstavljamo jo kot dimenzijo z dvema skrajnima poloma. • Omogoča napovedovanje vedenja. • Ugotavljamo na podlagi psih. preizkusov in matematične analize rezultatov

  6. OSEBNOSTNI TIPI • Hipokrat – Galenova tipologija temperamentov – razdelitev po načinih emocionalnega reagiranja • kolerik – vzburljiv, reagira hitro - se hitro razburi in pomiri, ekstravertiran, emocionalno labilen • sangvinik – živahen, družaben, dinamičen, ekstravertiran, emocionalno stabilen • melanholik – zaskrbljen, otožen, prevladujejo negativna čustva (žalost, obup), introvertiran, emocionalno labilen • flegmatik – reagira redko, počasi, je rigiden, ne mara sprememb in prilagajanja novim situacijam, introvertiran, emocionalno stabilen • Eysenck utemeljeval to tipologijo s svojimi osebnostnimi dimenzijami

  7. OSEBNOSTNI TIPI 2 • Kretschmerjeva konstitucionalna tipologija osebnosti: • Piknik (majhen, debelušen) - vesel, družaben, optimističen, nagibanje k ciklofreniji • Astenik (velik, suh) – zaprt vase, introvertiran, zadržan, osredotočen na miselne probleme • Atlet (mišičast, skladno grajen) – rad prevzema vodstvene položaje, skrbi za svoj videz, nagiba se k epileptoidnosti • Displastik – popolnoma disproporcionalen

  8. JAZ – ZAVEST O SEBI • Je edino zanesljivo merilo njegovega obstoja. • Omogoča predvidevanje prihodnjega vedenja • Je subjektivni doživljaj, skupna zavest o sebi, ki omogoča integracijo zaznav, občutkov in misli. • Njegovo oporo predstavljajo: • Subjektovo ime • Njegovo telo • Mnenja drugih

  9. RAZVOJ ZAVESTI O SEBI • Od rojstva do treh let: • Pomen fizičnih občutkov (prijetno-neprijetno) • Razvoj gibalnih sposobnosti • Razvoj govora • Razvijejo se: • telesni jaz, • občutek trajne identitete, • samospoštovanje. • Pomembne spodbude s strani drugih ljudi. • Od 4. do 6. leta: • Razširitev občutka sebe • Oblikovanje slike o sebi • Po 6. letu: • Pospešen miselni razvoj • Razvoj samostojnih načrtov lastne prihodnosti

  10. REALNI IN IDEALNI JAZ • REALNI JAZ – vse, kar si oseba misli, da velja zanjo • Omogoča oceno lastnih značilnosti in potencialov • IDEALNI JAZ – to, k čemur oseba stremi • Predstavlja podlago človekove motivacije • Povezan je z močnim emocionalnim doživljanjem . • Med obema obstaja razlika, ki ne sme biti niti prevelika niti premajhna. • Subjekt je usmerjen k doseganju svojega ideala.

  11. MOTNJE V SAMOZAVEDANJU • Razvojno moteni – počasnejši razvoj samopodobe • Osebe, ki so doživele kako fizično ali psihično travmo • Težave pri sprejemanju nove samopodobe • Selektivno zaznavanje – poudarjanje lastnega primanjkljaja • Zmanjšana fizična mobilnost -> zmanjšana socialna mobilnost -> otežena komunikacija • Psihosomatske motnje

  12. EMOCIJE • Najpomembnejši psihični doživljaji – izreden vpliv na celotno osebnost in njeno vedenje • Komponente: • Doživljajska, • Vedenjska, • Fiziološka. • Najpomembnejše kategorije emocij: • Emocionalni ton – blag občutek prijetnosti ali neprijetnosti • Afekt –intenzivna, kratkotrajna emocija, povzroči otežen kontakt z realnostjo, zoženje zavesti, okrnjene spoznavne kapacitete. • Razpoloženje – blago in dolgotrajno, odvisno od tipa osebnosti • Sentiment – delno nezaveden, vključuje dispozicije za hitro pojavljanje določene emocije, lahko izzove nasprotna občutja

  13. KLASIFIKACIJA EMOCIJ • Emocije ločimo po izvoru, usmerjenosti in kvaliteti emocionalnega doživljanja. • PRIMARNE – preproste, pojavijo se zgodaj v razvoju • Veselje • Jeza • Žalost • Strah • EMOCIJE, VEZANE NA ZAZNAVE • Bolečina • Gnus • Zadovoljstvo in nezadovoljstvo • EMOCIJE, VEZANE NA SAMOOCENO • Ponos • Sram • Krivda • kesanje • EMOCIJE, VEZANE NA DRUGE LJUDI • Ljubezen • Sovraštvo • Ljubosumje • Zavist.

  14. EMOCIONALNI RAZVOJ • Vloga zorenja v emocionalnem razvoju – sorodnosti v pojavljanju preprostih (zlasti primarnih emocij), ki se pojavijo neodvisno od družbenega in kulturnega okolja celo pri slepih ali gluhih otrocih • Vloga učenja v emocionalnem razvoju – spremembe v izražanju emocij pod vplivom družbenega in kulturnega okolja

  15. POMEN EMOCIJ ZA PRILAGAJANJE OKOLJU • Odnos med emocionalnim vzburjenjem in delovno učinkovitostjo • Posledice pretirane emocionalne kontrole – zlasti psihosomatske motnje • Nujnost družbeno sprejemljivih oblik izražanja emocij • Trojna vloga emocij v motivacijskem procesu • Emocije lahko delujejo kot: • nagon • cilj in • spremljevalec motiviranega vedenja (pri tem lahko odločilno vplivajo na njegov potek – ga spodbujajo, zavirajo in preusmerjajo)

  16. MOTIVACIJA • Temeljni pojmi, ki so povezani s pojmom motivacije in njihova razlaga: • potreba • cilj • motiv in motivirano vedenje • satisfakcija (zadovoljitev) • gratifikacija (užitek) • odnos med motivacijo in spoznavnimi procesi • Motivacija in zaznavanje • Motivacije in učenje (zlasti spomin) • Motivacija in mišljenje (zlasti divergentno) • Prepričanje o obstoju enega samega, osnovnega motiva in njegova neustreznost • Maslowova hierarhija potreb (fiziološke potrebe, potrebe po varnosti, po pripadnosti in ljubezni, po spoštovanju in samospoštovanju, po samoaktualizaciji) • Kognitivne in estetske potrebe • Socializacija motivov

  17. FRUSTRACIJE IN KONFLIKTI • Frustracijska situacija in njeni izvori • Konflikt in tipi konfliktov • Frustracijska toleranca • Uspešni načini premagovanja ovir • neuspešni načini premagovanja ovir • Splošni (agresija, beg, strah, anksioznost) • Specifični – obrambni mehanizmi

More Related