Zdravstvo je lahko tudi druga no mednarodna konferenca mag julijana bizjak mlakar slovenija
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 33

ZDRAVSTVO JE LAHKO TUDI DRUGAČNO Mednarodna konferenca mag. Julijana Bizjak – Mlakar , Slovenija PowerPoint PPT Presentation


  • 99 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

ZDRAVSTVO JE LAHKO TUDI DRUGAČNO Mednarodna konferenca mag. Julijana Bizjak – Mlakar , Slovenija. Ljubljana , 12. marec 2008. DRUGAČNO - da bo v korist zdravja ljudi in gospodarskega ter družbenega razvoja Slovenije.

Download Presentation

ZDRAVSTVO JE LAHKO TUDI DRUGAČNO Mednarodna konferenca mag. Julijana Bizjak – Mlakar , Slovenija

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Zdravstvo je lahko tudi druga no mednarodna konferenca mag julijana bizjak mlakar slovenija

ZDRAVSTVO JE LAHKO TUDI DRUGAČNOMednarodna konferencamag. Julijana Bizjak – Mlakar, Slovenija

Ljubljana, 12. marec 2008


Druga no da bo v korist zdravja ljudi in gospodarskega ter dru benega razvoja slovenije

DRUGAČNO - da bo v korist zdravja ljudi in gospodarskega ter družbenega razvoja Slovenije

  • Bela knjiga Sveta EU, 2007, strategija 2008 -2013, usklajena s stališči WHO “Zdravje za vse”

  • Zdravstvena politika (ZP) mora temeljiti na evropskih vrednotah: univerzalnost, dostop do kakovostnega ZV, enakost, solidarnost

    To so najbolj šibke točke ZP Slovenije od 1992 – 2008, hitro poslabševanje zadnja leta


Druga no zp bi morala biti usmerjena v

DRUGAČNOZP bi morala biti usmerjena v:

  • krepitev zdravstvenih pravic prebivalcev in bolnikov

  • soodločanje strokovne in druge zainteresirane javnosti o spremembah v zdravstvu

  • zmanjševanje neenakosti v zdravju ljudi

    To so najbolj šibke točke ZP Slovenije od 1992 – 2008, hitro poslabševanje


Druga no zp bi morala temeljiti na

DRUGAČNOZP bi morala temeljiti na:

  • znanstvenih dokazih, ki izhajajo iz zanesljivih podatkov, informacij, ustreznih raziskav

  • zavedanju, da je strošek zdravstva tudi naložba v gospodarstvo in razvoj

  • vključitvi zdravja v vse politike

    To so šibke točke ZP Slovenije


Druga no cilji zp bi morali biti

DRUGAČNOCilji ZP bi morali biti:

- ohranjanje in izboljšanje zdravja ljudi

- naloga države je varovanje državljanov pred grožnjami za zdravje

  • razvoj dinamičnega zdravstvenega sistema

    To so od 1992 – 2008 šibke točke ZP Slovenije


Tr na reforma zdravstva slo v 1992 privatizacija in komercializacija

Tržna reforma zdravstva SLO v 1992: privatizacija in komercializacija

Spremembe financiranja – ZZZS, vnos profitnosti

1. Iz obveznega zavarovanja izločene za zdravje pomembne pravice brez upoštevanja socialno ekonomskih zmožnosti posameznikov – doplačila, velik obseg zasebnih zdravstvenih zavarovanj (svetovni vrh) - zmanjšanje solidarnosti, pravičnosti finaciranja zdravstva, dostopnosti ZV, zmanjšanje učinkovitosti

2. Izvajanje zdravstvene dejavnosti – zasebniki koncesionarji, drugi zasebniki

3. Zasebno lastništvo zdravstvenih institucij


U inki reforme na izdatke za zdravstvo 5 01 bdp javni izdatki 1991

Učinki reforme na izdatke za zdravstvo 5,01% BDP javni izdatki 1991


Zasebno izvajanje zdravstvene dejavnosti podjetniki profitnost

Zasebno izvajanje zdravstvene dejavnosti – podjetniki, profitnost

  • Pospešeno do l. 1997 in po letu 2004– 2006: zobozdravstvo 52% zasebnikov, ginekologija – 30%, splošni zdravniki 23%, specialisti 18%

    Učinki pri zobozdravstvu 2005/1988:

    - porast št. zobozdravnikov (18%)

    - zmanjšanje preventivnih pregledov (32%),

    - zmanjšanje števila zdravstvenih storitev (18%)

    - dolge čakalne vrste, visoka doplačila, manjši dostop


Posledice tr nih reform who

Posledice tržnih reform(WHO)

  • zasebna zavarovanja in neposredna plačila zmanjšata dostop do zdravstvenih storitev in povečata neenakost v zdravju ljudi – manj premožni, ženske,... (glejte posledice v Sloveniji)

  • Izkušnje reform v OECD: privatizacija zmanjša dostop do zdravstvenih storitev, poveča neenakost v zdravju, zmanjša finančno varnost bolnih


Druge posledice tr nih reform v sloveniji

Druge posledice tržnih reform v Sloveniji

  • Liberalizacija zdravstva - odsotnost standardov, regulacije in nadzora

  • Slabitev javnega neprofitnega zdravstva

  • razgrajevanje zdravstvenih domov in bolnišnic – jemanje programov, kadrov, finančnih sredstev

    - vsi zdravstveni domovi ne morejo več opravljati vseh zakonsko določenih funkcij, slabitev preventive,…

  • pospešeno spreminjanje javnega ZV iz neprofitnega izvajanja v profitno


Nove pogodbe s koncesionarji po letih od l 1993 do 2005

Nove pogodbe s koncesionarji po letih od l. 1993 do 2005


Najpogosteje omenjene prednosti zasebnega izvajanja zv

Najpogosteje omenjene prednosti zasebnega izvajanja ZV

  • Prijaznost

  • Ponekod lastna oprema in prostori


Najpogosteje omenjene slabosti koncesionarstva

Najpogosteje omenjene slabosti koncesionarstva

  • Prenos dragega zdravljenja in preiskav na javne zavode – večji stroški javnih zavodov

  • Pošiljanje dražjih bolnikov k specialistom v bolnišnice – povečani stroški javnega zdravstva

  • Vzrok nizkega števila preiskav (skrb zdravnika za dobiček) – slabo za zdravje ljudi, povečani stroški zaradi kasneje odkritih obolenj


Najpogosteje omenjene slabosti koncesionarstva1

Najpogosteje omenjene slabosti koncesionarstva

  • Presežek dohodkane ostane v javnem zdravstvu

  • Izogibanje opravljanju dežurstva, ki ostaja na skrbi javnih zavodov

  • Po 14. uri in v času dopustov se paciente pošilja v javne zavode – ni 24. urnega ZV

  • Ne opravlja se slabše plačanih storitev - slabše zdravje ljudi, večji kasnejši stroški (!)

  • Zaposluje se slabše usposobljen kader - kakovost storitev (!)


Najpogosteje omenjene slabosti koncesionarstva2

Najpogosteje omenjene slabosti koncesionarstva

  • Ne vlaga se dovolj v izobraževanje kadrov

  • Ustvarja se umetne čakalne vrste, da se paciente usmerja v doplačevanje in v lastne zasebne ambulante; po izpolnitvi programa, dogovorjenega z ZZZS se paciente sprejema le še v zasebni ambulanti za plačilo iz žepa

  • Podeljevanje koncesij večinoma ne temelji na javnih potrebah, brez mreže izvajalcev, brez javnih razpisov, brez jasnih pogojev izvajanja koncesij – spodbuja klientelizem, korupcijo, uveljavljanje zasebnih interesov v škodo javnega


Najpogosteje omenjene slabosti koncesionarstva3

Najpogosteje omenjene slabosti koncesionarstva

  • Mešanje javnega in zasebnega – v škodo javnemu !!

  • S trganjem denarnih sredstev, kadrov in programov se razgrajuje in slabi zdravstvene domove in bolnišnice


Zdravstveni domovi bolni nice u inki tr nih reform

Zdravstveni domovi, bolnišnice - učinki tržnih reform

  • ZP pogosto ne varuje javnega interesa, ne reagira na škodljive pojave (mešanje javnega in zasebnega, sumi korupcije, klientelizem)

  • ZP javno neprofitno zdravstvo podreja komercialnim zasebnim interesom

  • Posledice nizke regulacije in visoke komercializacije zdravstva se kažejo v slabšem delovanju javnih neprofitnih zavodov


Mo nost izgube prednosti zdravstvenih domov bolni nic

Možnost izgube prednosti zdravstvenih domov, bolnišnic

  • Nosijo breme dražjih storitev, težjih bolnikov, višje kvalificiranega kadra, dragega usposabljanja kadra

  • Prednosti z. domov, bolnišnic: skupinsko delo, ekonomija obsega, zdravstvene usluge na enem mestu, presežek gre v razvoj zdravstva, ne opravlja se le dobro plačanih storitev, organizacija neprekinjene javne službe, lažji nadzor, večja kakovost storitev,..

  • Slabosti z. domov, bolnišnic: nezadovoljivo upravljanje, plačna uravnilovka, slabitev primarnega ZV kot posledica velikega obsega komercializacije


Mehanizmi trga so v zdravstvu neuspe ni who

Mehanizmi trga so v zdravstvu neuspešni (WHO)

  • zdravstvenih storitev se ne sme prepustiti trgu

  • zmote finančnih ministrov,zdravstveni ministri se običajno zavedajo škodljivosti trga

  • vlade večine visoko razvitih držav so s privatnega trga, na katerem bi se na račun zdravja ljudi lahko pridobivalo dobiček, umaknile večji del zdravstvenih storitev


Vzroki neuspe nosti uvedbe mehanizmov trga v zdravstvo

Vzroki neuspešnosti uvedbe mehanizmov trga v zdravstvo

  • Povpraševanje po zdravstvenih storitvah se razlikuje od povpraševanja po drugem blagu in storitvah- napake trga, nesorazmernost informacij

  • Zmanjša se dostopnost do zdravstvenih storitev

  • Etična odgovornost ljudi do zdravja drugih in za dostop drugih oseb do zdravstvenih storitev – iz česar izhajajo pooblastila državi (regulacija, nadzor, umik iz trga) na področju zdravstva


Kazalci uspe nosti zdravstvenega sistema

Kazalci uspešnosti zdravstvenega sistema

  • SLO je bogata država (Poročilo Svetovne Banke (2004), po BDP na prebivalca: 16. mesto v EU, 27. mesto med 152. državami)

  • Vložki v zdravstvo: 29. mesto med 191. članicami WHO

  • Uspešnost zdravstva: 38. mesto med članicami WHO (med ZDA in Kubo) – neuspeh za SLO!!


Kazalci zdravja v slo

Kazalci zdravja v SLO

  • Solidni povprečni kazalci zdravja, velike težave nekaterih področij!

  • Smrtnost otrok na nizki ravni, smrtnost mater ob in po porodu na ravni manj razvitih držav 1996 - 2003

  • Naraščanje poškodb pri delu, zmanjševanje varnosti zaposlitve - povečan stres na delu, nezdravo delovno okolje, samomori, prometne nezgode – slabo vpliva na zdravje ljudi


Druge te ave zdravstva slovenije

Druge težave zdravstva Slovenije

  • Veča se obolevnost populacije, visoka smrtnost

  • Pomanjkanje preventive, poslabšanje zdravja ali smrti zaradi nepravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev, povišana smrtnost zaradi pozno odkritih obolenj - pomanjkanje nadzora

  • Bolniki ne dobijo dragih zdravil, s katerimi bi se jim dalo rešiti življenje, neurejene so pravice pacientov

  • Razsipavanje zdravstvenega denarja (profiti zasebnikom, slaba organizacija dela, slabo upravljanje zdravstva, klientelizem, ankete - mnenja o velikem obsegu korupcije)


Zdravstvo bi moralo biti dobro regulirano in nadzirano

Zdravstvo bi moralo biti dobro regulirano in nadzirano

  • Regulacija in nadzor varujeta prebivalce in bolnike tudi pred morebitnimi negativnimi spodbudami, motiviranimi z dobički – zelošibka točka ZP Slovenije

  • Trditve, da javne zdravstvene institucije poslujejo manj učinkovito od zasebnih ne držijo (Švedska, Finska, Danska,...)


U inkovitost zdravstva slo

Učinkovitost zdravstva SLO

  • Biti učinkovit pomeni: delati stvari na pravi način - tehnična in stroškovna učinkovitost, delati prave stvari - učinkovito razporejanje sredstev ob upoštevanju etičnih kriterijev

  • Koliko zdravja ustvarimo z vloženimi viri - 62. mesto med članicami WHO!!

    Le SLO in ZDA (ZDA visoko liberalizirano in komercializirano zdravstvo, poraba okoli 16% BDP, več kot 15% ljudi brez zavarovanja) sta po učinkovitosti zdravstva daleč za drugimi visoko razvitimi državami.

    Večino zasebnih bolnišnic v EU je neprofitnih.


Vzroki neu inkovitosti zdravstva slo

Vzroki neučinkovitosti zdravstva SLO

  • Komercializacija in liberalizacija zdravstva!!

    stroški - zdravje

    - doplačila, dopolnilna zavarovanja, ZZZS

    (več sredstev za obratovalne stroške kot prej OZ; za dobičke, marže dobaviteljev - se ne porabi za zdravljenje ljudi; manjša dostopnost do zdravstvenih storitev, manjše pravice OZ; manj je preventive; večje so čakalne dobe,...),

    - ni ustrezne regulacije in neodvisnega nadzora

  • Slabo upravljanje


Odzivnost zdravstva slo na upravi ena pri akovanja ljudi

Odzivnost zdravstva SLO na upravičena pričakovanja ljudi

  • 37. mesto (neuspeh)

  • Porazdelitev odzivnosti: 53. do 57. mesto ! (manj premožni, starejši, druge narodnosti, ženske,...)

  • Prijaznost zasebnikov, ne pomeni nujno večje kakovosti. Dobiček se lahko ustvari tudi v škodo bolnikov (ZDA!!).


Pravi nost financiranja in razporejanja sredstev v zdravstvu slo

Pravičnost financiranja in razporejanja sredstev v zdravstvu SLO

  • Financiranje zdravstva glede na finančne zmožnosti posameznika – 82. do 83. mesto!! med članicami WHO (okoli 30 mest za ZDA)

  • Vzroki nizke solidarnosti in pravičnosti v SLO:

  • uvedba visokih doplačil, visoke premije dopolnilnega zavarovanja: razvite države (ne ZDA) imajo zanemarljiv obseg zasebnih zavarovanj ali pa zbirajo premije predvsem od premožnih oziroma za zdravje ljudi manj pomembne zdravstvene storitve


Vzroki nizke solidarnosti in pravi nosti zdravstva slo

Vzroki nizke solidarnosti in pravičnosti zdravstva SLO

  • Plačevanje za zdravje pomembnih storitev iz zasebnih žepov povzroči manjšo dostopnost storitevza bolj bolne, starejše, manj premožne in socialno ogrožene

  • Izključevanje oseb iz pravic do OZ (brezdomcev, izbisanih, zavarovanih po neplačnikih)

    Plačajo težko ali ne zmorejo: okoli 15% - 20% preb.

  • Prispevki za obvezno zavarovanje so manj pravični kot splošni progresivni davki (ne zajamejo vseh dohodkov – premožni v SLO plačujejo manjši delež svojih dohodkov za ZV kot manj premožni)


Posledice tr nih reform v sloveniji

POSLEDICE tržnih reform v Sloveniji

Za večji denarni vložek v zdravstvo smo dobili:

  • manjšo dostopnost do zdravstvenih storitev

  • manjšo učinkovitost zdravstva

  • manj solidarnosti

  • manj pravičnosti v financiranju in razporejanju sredstev

    Posledica: manj zdravja…


Vrednote prebivalcev slovenije

Vrednote prebivalcev Slovenije

  • Zdravstveni sistem je odraz etičnih, političnih, socialnih vrednot v družbi (ali vrednot vlad)

  • Večina ljudi v SLO podpira solidarnost in pravičnost v zdravstvu (ankete, socialni sporazum 2003)

  • Tržna reforma se od leta 1992 izvaja brez soglasja prebivalcev (pospešeno zadnja leta) in ni usklajena z vrednotami prebivalcev Slovenije (upor javnosti !!)


Potreben je zasuk zp k evropskim vrednotam na elom in ciljem svet eu

Potreben je zasuk ZP k evropskim vrednotam, načelom in ciljem (Svet EU)

Strategije za spremembe ZP v korist zdravja ljudi:

  • zmanjševanje neenakosti v zdravju ljudi

  • enaka odzivnost zdravstvenega osebja do upravičenih potreb prebivalcev

  • univerzalna dostopnost do ZV

  • pravičnost razporejanja sredstev

  • pravičnost financiranja zdravstva

  • krepitev primarnega zdravstva vključno s preventivo, s poudarkom na neprofitnih zdravstvenih domovih, ki morajo ostati nosilci primarnega zdravstva


Potreben je zasuk zp k evropskim vrednotam na elom in ciljem svet eu1

Potreben je zasuk ZP k evropskim vrednotam, načelom in ciljem (Svet EU)

7. krepitev neprofitnega ZV, vključevanje nevladnih organizacij in prostovoljcev v ZV

8. krepitev pravic prebivalcev do ZV

9. sodelovanje strokovne in zainteresirane javnosti pri spremembah zdravstva

10. povečanje učinkovitosti zdravstva in v okviru tega izboljšanje upravljanja javnih institucij, neodvisen strokovni nadzor, merjenje kakovosti, javnost podatkov

UKREPI ZA URESNIČEVANJE TEH STRATEGIJ!!


  • Login