Novinarska konferenca 29 oktober 2010 www stat si
Sponsored Links
This presentation is the property of its rightful owner.
1 / 35

Novinarska konferenca 29. oktober 2010 stat.si PowerPoint PPT Presentation


  • 117 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Novinarska konferenca 29. oktober 2010 www.stat.si. Vsebina: Inflacija, oktober 2010 mag. Irena Križman, generalna direktorica Kazalniki revščine in življenjske razmere v Sloveniji, 2009 Stanka Intihar, oddelek za statistiko življenjske ravni Izdatki za zdravstvo, 2003-2008

Download Presentation

Novinarska konferenca 29. oktober 2010 stat.si

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Novinarska konferenca29. oktober 2010www.stat.si


  • Vsebina:

    • Inflacija, oktober 2010

    • mag. Irena Križman, generalna direktorica

    • Kazalniki revščine in življenjske razmere v Sloveniji, 2009

    • Stanka Intihar, oddelek za statistiko življenjske ravni

  • Izdatki za zdravstvo, 2003-2008

  • mag. Stane Marn, strokovnjak za statistiko zdravstva


Inflacija v oktobru 2010

mag. Irena Križman, generalna direktorica


Inflacija,oktober 2010

  • mesečna stopnja inflacije:0,1 %

  • letna stopnja inflacije : 1,9 %

  • januar – oktober : 1,5 %


Inflacija, oktober 2009 – oktober 2010


Inflacija,oktober 2010: 0,1 %

  • PODRAŽITVE V OKTOBRU:

  • Obleka in obutev: 4,6 %

  • Izobraževanje: 1,6 %

  • Raznovrstno blago in storitve: 0,5 %

  • Prevoz: 0,4 %

  • Gostinske in nastanitvene storitve: 0,3 %

  • Stanovanje: 0,2 %

  • POCENITVE V OKTOBRU:

  • Rekreacija in kultura: - 3,0 %

  • Hrana in brezalkoholne pijače : - 0,8 %

  • Stanovanjska oprema: -0,2 %


Letna inflacija v oktobru 2010: 1,9 %

NAJVEČJE PODRAŽITVE V ENEM LETU:

  • Stanovanje: 11,7 %

  • Alkoholne pijače in tobak: 8,2 %

  • Zdravje: 5,1 %

  • Komunikacije: 2,5 %

  • Stanovanjska oprema: 2,0 %

  • Hrana in brezalkoholne pijače: 1,9 %

    NAJVEČJE POCENITVE V ENEM LETU:

  • Gostinske in nastanitvene storitve: -10,9 %

  • Obleka in obutev: -1,1 %

  • Prevoz: -0,6 %


  • Kazalniki revščine in življenjske razmere

  • v Sloveniji, 2009

    • Stanka Intihar, oddelek za statistiko življenjske ravni


Podatki za leto 2009

  • Stopnja tveganja revščine 12,3 % → 11,3 %moški: 9,8 %; ženske: 12,8 %

  • Letni prag: 6.535 EUR → 7.118 EUR

  • Mesečni prag: 545 EUR → 593 EUR

  • Ocenjeno število oseb pod pragom:241.000 → 223.000

  • Ginijev količnik: 23,4 % → 22,7 %

  • Razmerje kvintilnih razredov: 3,4 → 3,2

  • Relativna vrzel tveganja revščine: 19,3 % → 20,2 %


Dohodkovno referenčno leto = 2008

  • Leto gospodarske rasti

  • Nizko povprečno število registrirano brezposelnih oseb 2005: 91.9002007: 71.3002008: 63.200

  • Nizko število anketno brezposelnih oseb(podatki za 2. četrtletje iz ADS)2005: 58.000 (5,8 % stop. brezposelnosti)2007: 48.000 (4,6 %)2008: 43.000 (4,2 %)

  • Visoko število delovno aktivnih oseb (iz ADS): 2005: 947.0002007: 994.0002008: 990.000


Dohodkovno referenčno leto = 2008

  • Večje povprečno mesečno št. prejemnikov starostnih pokojnin: 332.800 → 343.000Manj prejemnikov invalidskih in kmečkih pok.

  • Manj prejemnikov DSP: 43.200 → 36.400

  • Nekoliko višji povprečni mesečni zneski vseh vrst pokojnin, DSP

  • Več sredstev namenjenih za denarne socialne prejemke: 4.871 → 5.193 mio EUR

  • Dodatne davčne olajšave za prejemnike najnižjih dohodkov


Relativni koncept merjenja revščine

  • Prag odvisen od višine in porazdelitve dohodka med gospodinjstvi, števila in starosti članov gospodinjstev, zajetih v SILC (29.576 oseb v 2009)

  • PRIMER: Dohodki se vsem znižajo, živijo slabše →STOP. REV. ostane enaka (vsem se znižajo za enak %);STOP. REV. se zniža (če se dohodki manj premožnih rel. manj znižajo od dohodkov premožnejših);STOP. REV. se zviša (če se dohodki manj premožnih rel. bolj znižajo od dohodkov bolj premožnejših)


Osebe / gospodinjstva z višjo STOP. REVŠČINE

  • Brezposelne osebe (37,6 % → 43,6 %; narašča, metodologija)

  • 2 odrasla + vsaj 3 otroci (15,7 % v 2009; približno na ravni prejšnjih let)

  • Delovno neintenzivna gospodinjstva z otroki (57,2 % → 60,4 %)

  • Gospodinjstva z delovno intenzivnostjo >=0,5 (9,7 % 11,1 %; z otroki 13,2 % → 15,3 %, brez otrok 4,6 % → 5,3 %)

  • Enočlanska gospodinjstva (23,0 % → 32,5 % moški 65+,

    44,3 % → 47,4 % ženske; nizek delež v vzorcu)


Osebe / gospodinjstva z visoko STOP. REVŠČINE

  • Glede na delovno intenzivnost gospodinjstva: gospodinjstva brez delovno aktivnih članov (34,8 %), z vzdrževanimi otroki (60,4 %)

  • Glede na tip gospodinjstva: enočlanska (43,4 %), enostarševska (28,1 %), pari 65+ brez otrok (13,4 %)

  • Glede na najpogostejši status aktivnosti v 2008: brezposelni (43,6 %), upokojenci (17,4 %)

  • Glede na starost in spol: ženske 65+ (25,5 %)

  • Glede na stanovanjsko razmerje gosp.: najemniki stanovanj (22,0 %)


Osebe / gospodinjstva z nizko STOP. REVŠČINE

  • Delovno intenzivna gospodinjstva (vsi odrasli člani so delovno aktivni): 3,3 % = 1/5 vseh oseb pod pragom

  • Delovno aktivne osebe 18+: 4,8 % = 1/10 vseh oseb pod pragommoški: 5,2 %ženske: 4,2 %


Kazalniki materialne prikrajšanosti

  • STOP. REVŠČINE ne upošteva gibanja cen, stanovanjskih razmer …, ne pokaže, kako ljudje dejansko živijo

  • stopnja materialne prikrajšanosti

  • stopnja prenaseljenosti stanovanja

  • stopnja stanovanjske prikrajšanosti

  • kazalniki življenjskih pogojev na ravni gospodinjstev(PO: Anketa o življenjskih pogojih):stanovanjske ramere in problemi v okolišu,finančne zmožnosti gospodinjstev,bremena stanovanjskih stroškov in posojil,posedovanje dobrin


9 elementov materialne prikrajšanosti

  • zaostanek pri plačilu hipoteke ali najemnine, rednih stan. stroškov, obrokov za kredit ali drugih odplačil posojil;

  • zmožnost gospodinjstva, da si vsi člani lahko privoščijo enotedenske letne počitnice;

  • zmožnost gospodinjstva, da si privošči mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan;

  • zmožnost gospodinjstva, da iz lastnih sredstev poravna nepričakovane izdatke v višini mesečnega praga tveganja revščine iz prejšnjega leta;

  • gosp. si ne more privoščiti fiksnega ali mobilnega telefona;

  • gosp. si ne more privoščiti barvnega televizorja;

  • gosp. si ne more privoščiti pralnega stroja;

  • gosp. si ne more privoščiti osebnega avtomobila;

  • gosp. si ne more zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja


Materialna prikrajšanost zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva


Najvišje stopnje materialne prikrajšanosti glede na starost in spol

  • pri ženskah, starejših od 64 let 3 od 9: 20,9 %, 4 od 9: 7,2 %

  • med osebami pod pragom pri ženskah, 18-64 let3 od 9: 44,0 %4 od 9: 24,3 %


Prenaseljenost stanovanj

  • Delež oseb s premajhnim št. sob glede na št. članov gospodinjstvapod pragom: 44,4 % (5 % vseh oseb)nad pragom: 37,2 % (33 % vseh oseb)

  • Večja prenaseljenost pri otrocih do 17 letpod pragom: 62,0 % (6,9 % vseh oseb)nad pragom: 45,2 % (40,1 % vseh oseb)

  • Manjša prenaseljenost pri starejših moških (65+)pod pragom: 17,2 % (2,0 % vseh oseb)nad pragom: 14,0 % (12,4 % vseh oseb)


Stopnja prenaseljenosti stanovanj pada z naraščanjem dohodka


Velike razlike v prenaseljenosti stanovanj med lastniki in najemniki


Stopnja prenaseljenosti stanovanj narašča s številom otrok v gospodinjstvih


Glede prenaseljenosti stanovanj so enočlanska starejša gospodinjstva na boljšem


2/3 revnih in več kot 1/3 nerevnih oseb ni moglo pokrivati nepričakovanih izdatkov


  • Izdatki in viri financiranja za zdravstvo, Slovenija, 2003 - 2008

    • Mag. StaneMarn, statistika zdravstvenih računov


Vsebina:

- Vzroki za povečanje deleža zdravstvenih izdatkov v BDP v letu 2008.

- Spremembe v strukturi izdatkov po zdravstvenih obravnavah.

- Spremembe v strukturi izdatkov po vrstah zdravstvenih dejavnostih.

  • Vključeni zasebni in javni izdatki


Celotni izdatki za zdravstvo, Slovenija, 2003, 2007 in 2008


Povečanje izdatkov za zdravstvo po virih financiranja v letu 2008

(2007=100)


Izdatki za kurativo naraščajo, Slovenija 2003-2008 (tekoči izdatki za leto = 100%)


Delež izdatkov za dejavnosti bolnišnic se povečuje, Slovenija 2003, 2007 in 2008 (Mio EUR)


  • NAPOVED

  • NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE

  • Torek, 30. november:

    • gospodarska rast v 3. četrtletju 2010

    • primanjkljaj in dolg države v 3. četrtletju 2010

    • izdatki države po namenu, 2009


  • Login