Škotska in Slovenija: zgodba o dveh knjižnih trgih

1. Škotska in Slovenija: zgodba o dveh knjižnih trgih

2. Dve zelo različni deželi • Škotska je na evropskem severu, Slovenija pa na jugu. • Škotska je zibelka liberalnega kapitalizma in rojstna dežela Adama Smitha, v Sloveniji pa smo skozi vso svojo zgodovino najraje imeli ekonomski korporativizem ter leve ali desne avtoritarne ideologije. • Na Škotskem govorijo škotščino, gelščino in angleščino, ki si jo delijo z dobro milijardo govorcev po vsem svetu, medtem ko slovenščino govori le 2,5 milijona ljudi, od katerih jih velika večina živi v Sloveniji.

3. Toda: • Tako Slovenci kot Škoti so večino svoje zgodovine preživeli pod okriljem habsburškega in britanskega imperija (pri čemer lahko Jugoslavijo in Tita razumemo tudi kot zgodovinski odsev avstro-ogrske monarhije). • Ker nista imeli lastne nacionalne države, je v obeh skupnostih knjiga postala eden od stebrov nacionalne identitete: poleg tega, da so knjige morale biti uspešne z estetskega zornega kota, so pogosto skozi umetniško izražanje pomagale pri življenju ohranjati narod, ki ni imel politične državnosti(Lambert, 2013).

4. Središče Ljubljane

5. SrediščeEdinburga

6. Toda le nekaj korakov od spomenika Walterju Scottu …

7. Ključna razlika: • V Sloveniji smo se praviloma več ukvarjali sami s sabo kot pa s svetom okoli sebe. Tisti izobraženci, ki so jih zamikala širša obzorja, so pogosto prenehali pisati v slovenščini, mnogi so iz Slovenije tudi odšli (Louis Adamič, Friderik Pregl, Slavoj Žižek, Anton Lavrin, Ignacij Knoblehar…). • Škotskim piscem ni bilo treba samih sebe izumiti na novo v novem jeziku, niti se jim ni bilo treba odpovedati škotskosti knjig, ki so jih pisali, kadar so hoteli prestopiti meje svoje kulture (Walter Scott, Ian Rankin, Irvine Welsh…).

8. Toda … • “Podobno kot škotski nogometaši zapustijo Škotsko, ko začne njihova cena naraščati, in odidejo v bogatejše klube na jug, tudi uspešni škotski avtorji prenehajo objavljati na Škotskem, ko začnejo naraščati naklade njihovih knjig.”

9. Ugotovitev št.1 • Ne glede na kulturne in jezikovne razlike v obeh deželah posebna privlačna sila izsesava avtorje iz založniške in kulturne periferije v založniška in kulturna središča.

10. Škotsko založništvo v letu 2012 • Promet: 405 milijonov funtov, 1500 zaposlenih, 3000 izdanih naslovov • Outsourcing: oblikovanje, urejanje, skladiščenje, distribucija, zastopniki, konverzija v e-knjige • Naklade: 500 za prvi roman, do 3000 za ilustriran priročnik, 200.000+ za uspešnice • Prodajni kanali: Amazon, zidane knjigarne, supermarketi • Splet t + e: ~ 50%

11. Slovensko založništvo v letu 2012 • Promet: 80 milijonov evrov, 770 zaposlenih, 3–4000 naslovov, izdanih za splošni, izobraževalni in znanstveni knjižni trg • Outsourcing: oblikovanje, lektura in urejanje, občasno distribucija • Naklade: 300–500 za prvi roman, do 3000 za ilustriran priročnik, do 20.000 zauspešnice • Prodajni kanali: zidane knjigarne, supermarketi, knjižni klubi, Reader’s Digest, direktna poštna in kataloška prodaja, Istore • Spletna prodaja t + e: ~ 8 %

12. Nekaj primerjav • Promet na izdani naslov: • Škotska: Slovenija4:1 • Promet na zaposlenega: • Škotska : Slovenija2:1 • Število zaposlenih na izdani naslov: • Slovenija: Škotska3 :1

13. Ugotovitev št. 2 • Finančni uspeh založniške industrije je v prvi vrsti odvisen od velikosti knjižnega trga.

14. Ugotovitev št. 3 • V škotskem založništvu je stopnja sodelovanja oziroma kooperativne konkurence bistveno višja kot v slovenskem.

15. Struktura trga • Na obeh trgih ustvarijo s knjigami domačih avtorjev ok. 10–15 % prometa. • V Sloveniji ustvarimo z uvoženimi knjigami ok. 15–20% prometa na celotnem knjižnem trgu. Za Škotsko ni podatka, koliko prometa ustvarijo knjige “neškotskih” založnikov. • Večina malih založnikov na Škotskem ustvari prek Amazona približno polovico vse svoje prodaje. E-knjige zavzemajo ok. 15%knjižnega trga. • Podobno vlogo kot Amazon na Škotskem ima v Sloveniji mreža MKT. Prodaja e-knjig je v Sloveniji zanemarljiva.

16. Razlike pri trženju • Škotski založniki občasno uporabljajo e-knjige kot promocijsko/marketinško orodje za prodajo 4–8-krat dražjih tiskanih knjig in za prodajo pravic v tujino. • Zaradi majhnih naklad so v Sloveniji proizvodni stroški pri tiskanih in e-knjigah enaki. Posledično slovenski založniki ne morejo uporabljati e-knjig kot trženjsko orodje za prodajo t-knjig. • Bistveno nižje cene e-knjig v angleščini lahko disruptivno vplivajo na slovenski knjižni trg.

17. Patrick Ness in slovenski mulci

18. Ugotovitev št. 4 • V Sloveniji ni tržnih mehanizmov, ki bi spodbujali razvoj e-knjižnega trga v slovenščini. Vpliva prodaje e-knjig v angleščini na slovenski knjižni trg ni mogoče izmeriti.

19. Samorazumevanje vloge založnika na Škotskem • Izdajati in uspešno prodajati dobre knjige • Biti uspešen na vsem angleškem govornem področju • Ključni problem: pomanjkanje sredstev zaradi gravitacijske moči središča

20. Samorazumevanje vloge založnika v Sloveniji • Izdajati in uspešno prodajati dobre knjige • Izdajati prevode in tudi s tem skrbeti za razvoj jezikovne kulture • Ključni problem: pomanjkanje sredstev zaradi majhnega trga

21. Skratka: • Škotski založniki delujejo na globalnem anglosaškem trgu, založništvo pa razumejo najprej kot posel in nato kot kulturo, večina slovenskih založnikov pa svojo dejavnost razume najprej kot kulturo in nato kot posel, praviloma pa ostajajo omejeni na slovenski knjižni trg.

22. Knjiga v javnem interesu • Škotska: 0 % DDV (VB), finančna podpora na knjigo vezanim dogodkom, prevajanje škotskih avtorjev v tuje jezike, podpora knjigam v jezikih manjšin (~ 1,8 milijona evrov) • Slovenija: nižji DDV (9,5 %), podpora prevodom v slovenščino, podpora izdajanju izvirnih del, finančna podpora na knjigo vezanim dogodkom, prevajanje slovenskih avtorjev v tuje jezike, podpora knjigam v jezikih manjšin (~ 4–5 milijonov evrov) • Knjižnična izposoja: Škotska 23 milijonov/4 izvodi percapita, Slovenija 23 milijonov/11 izvodov percapita, brez podaljšav 7 izvodov percapita

23. Ugotovitev št. 5 • Slovensko založništvo je “introvertirano” in bolj odvisno od državne pomoči, medtem ko je škotsko “ekstrovertirano” in skoraj v celoti odvisno od trga.

24. A ne glede na razlike … • … je privlačna sila kapitala v kombinaciji z jezikovnimi omejitvami v obeh državah ustvarila podobno založniško krajino.