Xx stoletje stoletje psihiatrije
Download
1 / 65

XX. stoletje, stoletje psihiatrije - PowerPoint PPT Presentation


  • 152 Views
  • Uploaded on

XX. stoletje, stoletje psihiatrije. Zgodba o psihoanalizi. Charcot, Hippolite Berheim, Pierre Janet (Hopital de Salpetrier) Sigmund Freud, Eugen Bleuler Studies on Hysteria Travmatski življenjski dogodki kot vzrok za razvoj psihopatologije (histerije.). Mednarodno priznaje psihoanalize.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' XX. stoletje, stoletje psihiatrije' - jerome


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
Xx stoletje stoletje psihiatrije

XX. stoletje, stoletje psihiatrije


Zgodba o psihoanalizi
Zgodba o psihoanalizi

  • Charcot, Hippolite Berheim, Pierre Janet (Hopital de Salpetrier)

  • Sigmund Freud, Eugen Bleuler

    • Studies on Hysteria

  • Travmatski življenjski dogodki kot vzrok za razvoj psihopatologije (histerije.)


Mednarodno priznaje psihoanalize
Mednarodno priznaje psihoanalize

1909 Clark University, Worchester

  • SigmundFreud

  • Carl Gustav Jung

  • Sandor Ferenczi


Enska plat zgodbe o psihoanalizi
Ženska plat zgodbe o psihoanalizi

  • Sabina Spielrein 1885 Rostow-1942 Rostow

  • Pri 18. letih (19o5) psihotična sprejeta v Burghölzli (Zürich)


  • 19O6- 1912 razmerje z Jungom

  • 19O7 – vpis na medicinsko fakulteto

  • 1911 – doktorirala s tezo: Uber den psychologischen Inhalt eines Falles von Schizophrenie

    (Strah pred seksualnostjo zaradi strahu pred „razkropljenjem” v ljubljeni osebi.)

  • 1912 - se poroči,

  • 1913 - rodi kčerko

  • 1922 – se vrne v Moskvo, nato v Rostow. Predsednica druženja ruskih psihoanalitikov

  • 1942 – ga Nemci usmrtijo skupaj s kčerama.



Alfred adler 1870 1937
ALFRED ADLER (1870-1937)

  • Bil je eden izmed Freudovih učencev, uvedel je individualno psihologijo.

  • Izhodišče njegove misli je občutje manjvrednosti, ki se oblikuje pod vplivom razvojno psiholoških organskih in situacijskih dejavnikih.

  • O organskih izvorih manjvrednostnega občutka govorimo takrat, kadar se porajajo iz kake telesne pomanjkljivosti.

  • Situacijsko je pogojeno z občutjem manjvrednosti, ko je otrok izpostavljen slabemu ravnanju ali pa ga starši odklanjajo.


  • Drug pomemben element v Adlerjevem modelu osebnosti je hrepenenje po moči. To je nekakšen moški protest, ki ima po Adlerju odločilno vlogo v človekovem ravnanju, v smisli kompenzacije ali celo nadkompenzacije.

  • Osnovni terapevtski princip po njem je opogumljanje pacienta. Vsak pacient potrebuje občutek lastne vrednosti, da ponovno začne ceniti svojo moč.

  • Adler je bil le eden od prvih razvojih teoretikov, ki je spoznal pomembnost vrstnega reda sorojencev v družini. Prvorojenec reagira z jezo na rojstvo sorojenca in noče zapustiti močne pozicije edinorojenca. Drugorojenec se mora stalno boriti in tekmovat z prvorojencem.


Carl gustav jung 1875 1961
CARL GUSTAV JUNG (1875-1961) hrepenenje po moči. To je nekakšen moški protest, ki ima po Adlerju odločilno vlogo v človekovem ravnanju, v smisli kompenzacije ali celo nadkompenzacije.

  • je švicarski psihiater, ki je znotraj globinske psihologije osnoval lastno psihoanalitično smer, imenovano KOMPLEKSNA PSIHOLOGIJA.

  • Jung je ob Freudovi ortodoksni smeri in Adlerjevi individualni psihologiji eden izmed treh klasičnih globinskih teoretikov osebnosti


  • Jungova teorija osebnosti pomeni v celoti gledano sistem, v katerem se sintetizirajo elementi kozmološkega, antropozofskega misticizma in elementi globinske psihologije. Zunanji zavestni svet je po Jungu najpomembnejši del psihe in osebnosti, najbolj pristni del, ki povezuje človeka s skrivnostnimi izvori ter z bistvom njega samega kot tudi zbitje vsega, kar je. Pojmi, besede in znaki označujejo to, kar je zavestno raziskano. Simboli pa tolmačijo neznano.


  • Zavestni del osebnosti »JAZ«, ni tako bistven kot zunaj zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • Te vsebine, ki jih vsak podeduje, so last vsega človeštva in jih Jung imenuje KOLEKTIVNA PODZAVEST. Vsebino kolektivne podzavesti predstavljajo obče človeški simboli ali arhetipi vsega, kar je v človekovem življenju najpomembnejše.

  • Za izraz ANIMA-( duša), je označil pri moškem nerazviti ženski in ANIMUS- (duh) pri ženski nerazvit moški del osebnosti.

  • Kot cilj psihoterapije postavlja samouresničitev ustvarjalnih potencialov, individuacijo in doseganje lastne identitete.-


Sandor ferenczi 1873 1933
SANDOR FERENCZI (1873-1933 zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • Je predstavnik prve generacije psihoanalitikov, zagovarjal je aktivno terapijo: terapevt naj bi prevzel angažirano vlogo in soočenje s svojim pacientom.

  • Menil je, da ni potrebno, da terapija traja dlje kot 6 tednov. Terapevt se mora aktivno ukvarjati tako s klientom kot s samim sabo.

  • Izredno je povdarjal empatijo, je tudi začetnik mutualne analize. Ko je analiziral pacienta, je v določenih seansah dovolil pacientu, da ga je tudi on analiziral.


Zgodba o shizofreniji
ZGODBA O SHIZOFRENIJI zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • EMIL KRAEPELIN (1856-1926) Dementia praecox

  • EUGEN BLEULER ( 1857-1939) Burghölzli (Zürich) – shizofrenia motenost miselnega procesa.


Zgodba o vojni travmi
ZGODBA O VOJNI TRAVMI zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • SHELL – SHOCK (I. sv. Vojna)

    • Vzrok “topovski udar”

    • Psihološki razlogi (izpostavljenost

      grozotam)

    • Analitična terapija

    • Psihosomatski pristop


Psihiatrija med dvema vojnama
Psihiatrija med dvema vojnama zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • Razvoj psihoterapije

  • Razvoj psihofarmakologije:

    • J. Wagner-Jauregg: okužba z malarijo

    • Giuseppe Epifanio: uporaba barbituratov – zdravljenje z globokim spanjem

    • Meduna L. kemična konvulzija

  • Genetika in raziskave dvojčkov


Razvoj otro ke psihiatrije
Razvoj otroške psihiatrije zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • John Bowlby: Attachment theory

  • Donald Winnicott – Enough

    good mother

  • Anna freud – protektivni mehanizmi

  • Melanie Klein -


Donald w winnicott 1897 1971
DONALD W. WINNICOTT (1897-1971 zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • Osnoval je teorijo objektnih odnosov. Njegov pojem je dovolj dobra mati ali dovolj dober oče.

  • Opazil je pomembnost tranzicijskih prehodnih objektov. Prehodni objekt je zelo pomemben, da človek prebrodi krizo. Taki objekti so npr. religioznost, ustvarjalnost.

  • Na ta način se lahko človek loči od matere in postane bolj samostojen.

  • Vinnicot je začetnik teorije multiple organizacije selfa, ki vključuje resnični self, ki se lahko razvije v suportivnem podpirajočem okolju.


Melanie klein 1882 1960
MELANIE KLEIN zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem. (1882-1960)

  • Največji doprinos Kleinove je v tem, ker se je v psihoanalizi osredotočila na doživljanje malih otrok..

  • Tudi najzgodnejši konfliktni in anksioznost ter z njimi povezani primitivni psihični procesi obstajajo tako pri otrocih kot pri odraslih in se dogajajo v vsakodnevnem življenju ali analitični situaciji.

  • Uveljavila je pojem PREGANJALNE ANKIOZNOSTI, kar v bistvu pomeni strah pred slabo mamo. Govori o paranoidno shizoidni poziciji otroka.

  • Otrok cepi materino bližino v dobro in v slabo v prvem letu razvoja. Ko otrok pozneje ta dva dela spoji s celoto, se lahko boji, da bi mamo uničil.

  • In depresivna pozicija- otrok mamo vidi kot mešanico pozitivnih in negativnih lastnosti v odnosu, toda kljub temu jo sprejema. To je bolj zdrava pozicija.


Psihiatrija v asu nacizma
Psihiatrija v času nacizma zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • Eugenika: eutanazija HADAMAR

  • Zaščita genetskega materiala - sterilizacija


Psihiatrija v 50 ih letih
PSIHIATRIJA V 50-IH LETIH zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • SOCIALNA PSIHIATRIJA:Anglija

    • TERAPEVTSKA SKUPNOST

    • PSIHIATRIČNA NEGA –NURSING

    • DELOVNA TERAPIJA


Biolo ke terapije
Biološke terapije zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • Kardiazolska konvulzivna terapija

  • Inzulinska koma

  • Elektrokonvulzivna terapija


Lobotomija
LOBOTOMIJA zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • Egas Moniz

  • Walter Freeman


Povojni razvoj psihoterapije
POVOJNI RAZVOJ PSIHOTERAPIJE zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • NEOANALITIKI:

    • Fromm, Reich, Horney

    • Vpoštevanje soc. konteksta,humanističnih dimenzij, zavračanje nauka o instinktih, kritičen odnos do freuda.


Erich fromm
Erich Fromm zavestni del osebnosti. Obsega pa obsežno področje vsebin, ki so prišle v podzavest med filogenetskim razvojem.

  • Lotil se je psihoterapevtskih problemov s stališča sociologije. Po svoji filozofski orientaciji je bil marksist. Govoril je o človekovem razvoju v smeri individuacije oz. vse večje osebne svobode. Zavzemal se je za ozdravljenje družbe prej kot posameznika.

  • Znan je tudi po teoriji o tipih osebnosti:


  • 1. Sprejemajoči receptivni karakter je pasiven, navezan na tujo oporo in odvisen od avtoritete.

  • 2. Izkoriščajoči manipulativni karakter je agresiven in samozavesten v nastopu, vzame kar more, je pa neustvarjalen.

  • 3. Zbirajoči karakter- sem sodijo anankasti, oportunisti in tisti, ki si žele zagotoviti varnost z materialno ali intelektualno lastnino.

  • 4. Gospodarstveni oz.produktivno usmerjeni karakter. Na življenje gleda z vidika nakupovanja ter prodajanja in skladiščenja

  • 5. Ustvarjalni oz. produktivni karakter naj bi bil brez nevrotskih tendenc, idealna podoba človeka, ki se je na področju asimilacije izognil skušnjavi izkoriščanja na področju socializacije, Izognil se je mazohističnim in sadističnim potezam. Zna sprejeti samega sebe in vzljubiti tudi bližnje. Je zrel in rad dela.


Karen horney
Karen Horney tujo oporo in odvisen od avtoritete.

  • Je predstavnica holistične psihologije, uvrščena je med neoanalitike, sicer v t.i. socialno šolo psihoanalize. Temeljna predpostavka Horneyeve je, da želi človek rasti in se razvijati, da je cilj človeške rasti samouresničevanje, samoaktualizacija, kar je tudi cilj zdravljenja. Bolnik mora postati sposoben, da bo prevzel odgovornost za sebe, za lastno življenje z drugimi ljudmi. Cilj zdravljenja je, da se vzpostavi notranja neodvisnost, ki pa je možna le, če je človek sposoben spontanih čustev. V terapiji bi naj človek odkrival samega sebe, sprejemal sebe in se uresničeval.


Wilhelm reich 1897 1957
WILHELM REICH (1897-1957) tujo oporo in odvisen od avtoritete.

  • Reich je uspel dobro prikazati nujnost socialno kritične usmeritve v psihoanalizi. Pokazal je, kako so temeljna dogajanja psihoanalize polna spoznanj o izkrivljenem družbenem stanju ljudi. To se kaže boleče v množičnosti duševnih obolenj, v odklonih na področju spolnosti in drugih področjih.

  • Znan je po teoriji karakterjev. Govoril je o karakternem oklepu, to je skupku vseh obramb, ki služijo kot odpor pred okoljem pred spremembo.

  • Opisal je 4 glavne tipe karakterjev: histerični, kompulzivni, narcistični, mazohostični. Histerični izvira iz področja anksioznosti in se kaže kot spolno zapeljevanje, kompulzivni predvsem želi kontrolirati, je neodločen.

  • Cilj psihoterapije je po njegovem pomagati pacientu, da sprejme svojo ločenost.

  • Reich zelo priporoča postaviti termin končanja terapije. Za njega terapevtski proces predstavlja predvsem terapijo volje


Skupinska terapija
Skupinska terapija tujo oporo in odvisen od avtoritete.

  • Anglija, ZDA

  • Bolnišnice za veterane, terapevtske skupnosti (Bion, Menninger)


Wilfred bion 1897 1979
WILFRED BION (1897-1979) tujo oporo in odvisen od avtoritete.

  • Je utemeljitelj analitične skupinske psihoterapije.

  • Imajo ga za enega najkreativnejših in originalnih nadaljevalcev šole Melanie Klein.

  • Skupaj z njo je razvil koncept projektivne identifikacije.

  • V terapiji se terapevt identificira s tistim, kar klient projicira v njega. Terapevt prevzame nekaj klientove vloge, to procesira in vrne pacientu nekoliko spremenjeno. Ta proces se dogaja tudi v odnosu mati-otrok.

  • Zelo zanimiv je njegov opis skupinske dinamike:


60 a leta
60-a leta tujo oporo in odvisen od avtoritete.

  • PREBOJ V PSIHOFARMAKOLGIJI

  • HUMANISTIČNE TERAPIJE

  • VEDENJSKE TERAPIJE

  • PSIHOTERAPIJA PSIHOZ

  • ZGODBA O VOJNI TRAVMI


Chlorpromazin
CHLORPROMAZIN tujo oporo in odvisen od avtoritete.

  • Charpentier (Rhone –Poulenc)

  • Henry Laborit – Predvideva uporabo v psihiatriji

  • Delay & Denker predpiše shizofrenikom


Imipramin
IMIPRAMIN tujo oporo in odvisen od avtoritete.

  • Geigy – testiranje kot nevroleptik

  • Schmidlin – pozitiven učinek na razpoložene

  • Ronald Kuhn – potrdi in objavi antidepresivni učinek zdravila.


Vedenjska terapija
Vedenjska terapija tujo oporo in odvisen od avtoritete.

B.F. SKINNER (1904-1990)

  • je ameriški psiholog, začetnik bihaviorizma, vedenjske smeri, ki pravi, da je vedenje nekaj, kar predstavlja osebnost.

  • Zelo je vplival na ameriške psihiatre. Njegova predpostavka je, da obnašanje v celoti določajo zunanje okoliščine.

  • Skinner povdarja, da je človekovo okolje v pretežni meri njegov lastni proizvod. Človek nadzoruje samega sebe na ta način, da spreminja pogoje, v katerih živi. Ti pogoji potem vplivajo na njegovo obnašanje in obnašanje drugih . Tometodo imenuje funkcionalna analiza obnašanja.


Humanisti ne psihoter ole
HUMANISTIČNE PSIHOTER. ŠOLE tujo oporo in odvisen od avtoritete.

  • EKSISTENCIALNA TERAPIJA

  • GEŠTALT

  • ŠOLE PSIHOLOŠKEGA SVETOVANJA

    SISTEMSKA TEORIJA – DRUŽINSKE TERAPIJE


FREDERICK S. PERLS (1893-1970) tujo oporo in odvisen od avtoritete.


  • Bil je nemški psihiater. Skupaj z Levinom je razvil gestalt terapijo. Poudarjal je izkušnjo TU in SEDAJ, glede na TAM In NEKOČ, kar poudarja psihoanaliza. Paciente je učil, da prepoznajo potrebe, kadar se pojavijo. Z zadovoljevanjem potreb vplivamo na človekovo obnašanje.

  • Določene tehnike iz geštalt terapije so zelo preproste, npr. delo na praznem stolu, vodena fantazija, paradoks. Iz vsega tega lahko pacient dobi vpogled na celoto. Namen terapije je poistovetenje, identifikacija posameznika z tistimi vidiki jaza, ki so odtujeni in izgubljeni. To privede do aktivnega zavedanja konflikta, kar služi kot sredstvo rasti. Konflikt služi kot sredstvo rasti. Posameznik se mora naučiti natančno prepoznavati, kdaj ni več v kontaktu s samim sabo, na kakšen način se mi izmika. Torej izostriti mora zavedanje.


JEAN- PAUL SARTRE (1905-1980) terapijo. Poudarjal je izkušnjo TU in SEDAJ, glede na TAM In NEKOČ, kar poudarja psihoanaliza. Paciente je učil, da prepoznajo potrebe, kadar se pojavijo. Z zadovoljevanjem potreb vplivamo na človekovo obnašanje.


  • Pisatelj in filozof ter psiholog. Eden od eksistencialnih psihoanalitikov.

  • Pravi, da je človek edino bitje, ki lahko reflektira samega sebe kot objekt. Nihče drug ne more sam sebe tako dobro razumeti, kot jaz sam. Ljudje smo obsojeni na to svobodo osamljenosti, brez boga ali nekoga, ki bi nam dal smisel. To osamljenost moramo sami prenesti. Nervoza je v bistvu beg od svobode.

  • Svoboda je temelj psihološkega zdravljenja. Sartre tako ne razlikuje psiholoških in filozofskih področij, ukvarjal se je z filozofskimi vprašanji človekovega bivanja.


  • V zvezi z pojmovanjem osebnosti je zanimiv njegov poskus metapsihološke analize človeka, ki jo imenuje eksistencialna psihoanaliza. Sartre izhaja iz predpostavke o človekovi popolni svobodi.

  • Eksistencialna psihoanaliza je analiza človekovega bivanja s stališča fundamentalnega projekta, ki temelji v človekovi želji po biti, po bivanju.

  • Funkcija terapevta je drugačna kot v klasični psihoanalizi. Terapevt tukaj ni več odmaknjen, avtoritativen lik, temveč soudeleženec v pristnem človeškem odnosu.


ERIK ERIKSON 1902-1994 metapsihološke analize človeka, ki jo imenuje eksistencialna psihoanaliza. Sartre izhaja iz predpostavke o človekovi popolni svobodi.


  • Je nemški psiholog, ki ga uvrščamo med neoanalitične sociološko in kulturno antropološko umerjene avtorje.

  • Razčlenil je psihološke vidike družbenih gibanj. Spoznal je, da je človeku možno pomagati le z družbeno akcijo.

  • Erikson je poskušal narediti nekakšen zemljevid, s pomočjo katerega se lahko orientiramo v različnih obdobjih otroštva, glede na duševne in biološke dejavnike, determinante.

  • Prikazal je sosledje razvojnih stadijev, v katerih se vzporedno z rastjo in razvojem otrokovih zmožnosti, spreminja tudi pomen posameznikovih con. Hkrati se spreminja tudi selektivna reaktivna pripravljenost pomembnih oseb iz okolja.

  • Psihoterapevt mora med motenim otrokom in starši ustvariti vzajemnost, tako da namesto nekoristnih, bolečih poskusov obvladovanja drug drugega pride do medsebojne regulacije,ki ponovno vzpostavlja delovanje samoregulativnih mehanizmov, tako pri otrocih kot pri starših.


Karl Jaspers sociološko in kulturno antropološko umerjene avtorje. 1883-1969


Psihopatolologija fenomenolo ka metoda
“Psihopatolologija” fenomenološka metoda sociološko in kulturno antropološko umerjene avtorje.

  • Psihiatri bi se morali naučiti misliti.

  • Človek je več kot to, kar ve o sebi in kar lahko spozna.

  • Zdravnik je s pacientom v eksistencialni komunikaciji

  • Zdravnik je “duhovnik” za neverne ljudi današnje dobe

  • Zdravnik mora biti usmerjen na celoto preko znanosti in to preverjati v komunikaciji z bolnikom

  • Cilj: osvetlitev bolnikove eksistence, avtonomija in suverenost obeh, pacienta in zdravnika


KURT LEWIN (1890-1947) sociološko in kulturno antropološko umerjene avtorje.


Lewin je eden najvidnejših psihologov v času 30.-50.ih let 20. stoletja.

Znan je po teoriji polja. POLJE predstavlja celoto vsega, kar biva skupaj. Polje je v stalnem toku, tu delujejo razne potrebe ali valence, ki težijo k svoji izpopolnitvi.

Teorija polja se veliko uporablja v skupinski dinamiki, kjer so vsi med sabo soodvisni. Skupina vpliva na posameznika in ga spreminja,včasih pa se mora tudi skupina sama spremeniti zaradi enega posameznika.


Sedemdeseta leta as razpotij in konfliktov
SEDEMDESETA LETA 20. stoletja. ČAS RAZPOTIJ IN KONFLIKTOV

  • PTSD

  • DROGE

  • ALKOHOLIZEM

  • ANTIPSIHIATRIJA

  • DE-INSTITUCIONALIZACIJA


Vietnamska vojna 20. stoletja.

AFIRMACIJA PTSD POJAVA:

  • RAZLOGI:

  • Nepopularna, dolga izgubljena vojna z veliko civilnih žrtev, v okoliščinah partizanske vojne.

  • Prvič v zgodovini ZDA se veterani ne vračajo domov kot junaki.

  • O travmi se ne da govoriti, travma ostane nepredelana.

  • Veterani odklanjajo avtortete in ne zaupajo v ustanove.


FEMINISTIČNO GIBANJE IN FEMINISTIČNA PSIHOLOGIJA 20. stoletja.

  • RE-AFIRMACIJA SPOLNE ZLORABE KOT TRAVMATSKEGA ŽIVLJENJSKEGA DOGODKA

  • JUDITH HERMAN, DIANA RUSSELL


ABRAHAM 20. stoletja. KARDINER

  • 1941

  • KRITERIJI POTRAVMATSKEGA STRESA:

  • TRAJNA IRITABILNOST

  • NAGNJENOST K EKSPLOZIVNEM REAGIRANJU

  • FIKSACIJA NA TRAVMO

  • ZNIŽANA UČINKOVITOST POSAMEZNIKA

  • NEUGODNE SANJE (NOČNE MORE)


Droge
DROGE 20. stoletja.

  • LSD: TIMOTHY LEARY: PSIHODELIČNOST



Zdravljenje odvisnosti od alkohola adiktologija
ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA –ADIKTOLOGIJA 20. stoletja.

  • AA – ANONIMNI ALKOHOLIKI

  • MINNESOTA MODELL

  • HUDOLIN - BRAJŠA


Sistemska teorija in dru inska terapija
SISTEMSKA TEORIJA IN DRUŽINSKA TERAPIJA 20. stoletja.

  • LUDWIG von BERTALANFFY (1901-1972) Splošna sistemska teorija.

  • Medsebojna odvisnost elementov, kompleksna entiteta v času in prostoru.

  • Svobodna interakcija različnih sil.


Gregory bateson
Gregory Bateson 20. stoletja.

  • Palo Alto: Bateson, Haley, Jackson, Weakland

  • “ duble bind” – sistemska teorija o skizofreniji.


Murray bowen
Murray Bowen 20. stoletja.

  • Avtonomija, separacija, diferenciacija

  • Triangulacija – družinski trikotniki

  • Multigeneracijski proces prenosa


Salvador minuchin
SALVADOR MINUCHIN 20. stoletja.

  • Strukturna šola družinske terapije

  • Tranzakcija med subsistemi v družinskem sistemu.

  • Opis notranjih meja

    • enmeshed

    • Prehodnost

    • Rigidnost


Strate ka dru inska terapija
Strateška družinska terapija 20. stoletja.

  • Jay Haley, Paul Watzlawik

  • Milanska šola (Cecci, Boscolo, Selvini-Palazzoli)


Kontekstualna dru inska terapija
Kontekstualna družinska terapija 20. stoletja.

  • Ivan Böszörményi – Nagy

  • Virginia Satir

Izpostavlja moralno in duhovno medosebno dimenzijo odnosov znotraj družine.


Postmoderna narativna dru inska terapija
POSTMODERNA –NARATIVNA DRUŽINSKA TERAPIJA 20. stoletja.

  • Michael White

  • Tom Anderson

  • Jill Freedman


  • Bowen 20. stoletja.

  • Minuchin

  • Jay haley

  • Milanska šola: Cecci, Boscolo


Antipsihiatrija
ANTIPSIHIATRIJA 20. stoletja.

  • THOMAS SZASZ

  • R.D. LAING

  • FRANCO BASAGLIA

  • DAVID COOPER

  • MICHAEL FOUCAULT


  • DUŠEVNIH MOTENJ NI, LE RAZLIČNOSTI 20. stoletja.

  • PSIHIATRIJA REPRESIVNA USTANOVA

  • OPOZORILI SO NA NEHUMANOST PSIHIATRIČNIH USTANOV

  • FARMAKOTERAPIJA – KEMIČNA OVIRNICA

  • “OPEN DOOR”

  • DEINSTITUCIONALIZACIJA

  • REHABILITACIJA PSIHIATRIČNIH BOLNIKOV


Krizna teorija in skupnostno du evno zdravje
KRIZNA TEORIJA IN SKUPNOSTNO DUŠEVNO ZDRAVJE 20. stoletja.

GERALD CAPLAN

PREVENTIVNA PSIHIATRIJA


Politi na zloraba psihiatrije v vzhodnem bloku
POLITIČNA ZLORABA PSIHIATRIJE V VZHODNEM BLOKU 20. stoletja.

  • 80-A LETA: ELIMINACIJA POLITIČNIH DISIDENTOV S POMOČJO PRISILNEGA ZDRAVLJENJA

  • MONOSIMPTOMATSKA SHIZOFRENIJA

  • HAWAISKA DEKLARACIJA


80 a in 90 a leta desetletja mo ganov
80-A IN 90-A LETA – DESETLETJA MOŽGANOV 20. stoletja.

  • NEVRO-ZNANOST

  • KOGNITIVNA ZNANOST

  • INTEGRATIVNE TEORIJE

  • RE-MEDIKALIZACIJA PSIHIATRIJE

  • NOVE PSIHOFARMAKOLOŠKE SNOVI IN PRISTOPI – DOMINANCA FARMAKOLOŠKE INDUSTRIJE