1 / 77

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010. RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

stormy
Download Presentation

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010 RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA PROSTOVOLJNE GASILCE Izvajalec: Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana

  2. POŽARNA PREVENTIVA NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA Avtor: Marko Tomazin, dipl. var. inž., VGČ II

  3. Zakonodaja in statistika

  4. ČAS Nastanek požara Gasilska operativa Požarna preventiva Področje požarne preventive • Preprečevanje nastanka požara oz. eksplozije. • Omejevanje posledic ob požaru ali eksplozij z različnimi vrstami ukrepov. Požarna preventiva

  5. Cilji požarne preventive Varovanje: LJUDJI ŽIVALI PREMOŽENJA OKOLJA Požarna preventiva

  6. Možni načini doseganja ciljev Požarna preventiva

  7. Požarna statistika Požarna preventiva

  8. Požarna statistika Požarna preventiva

  9. Število mrtvih • V Sloveniji letno umre v požarih okrog 20ljudi. • Enkratni dogodek (npr. večji požar v domu za ostarele) lahko zelo spremeni omenjene podatke. • Večina umrlih v požarih ne umre direktno zaradi požara, ampak zaradi učinkov dima in pomanjkanja kisika! Požarna preventiva

  10. Požarne škode • Izguba podobe lastnika. • Izguba tržnega deleža. • Bankrot. TUJE IZKUŠNJE: „9 od 10 lastnikov po katastrofalnem požaru propade na trgu!“ POŽARNA PREVENTIVA JE ŠE KAKO POMEMBNA! Požarna preventiva

  11. Temeljna zakonodaja • Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami(obravnava vse oblike naravnih in drugih nesreč ter preventivne ukrepe) • Zakon o varstvu pred požarom (obravnava požar kot zelo pogosto nesrečo ter preventivne ukrepe) • Zakon o gasilstvu(obravnava organizacijo, ki skrbi tako za operativne kot tudi preventivne ukrepe) • Zakon o graditvi objektov(med drugim obravnava varstvo pred požarom kot eno bistvenih zahtev za varnost bivanja v stavbah; uvaja tudi tehnično smernico Požarna varnost v stavbah) Požarna preventiva

  12. Zakon o varstvu pred požarom • Vzpostavlja osnovna načela požarne preventive, upravno in strokovno organiziranost, nadzor nad izvajanjem predpisov. • Nadzor na področju VPP izvaja Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. • Vpeljuje podzakonske predpise, ki bolj detaljno urejajo posamezna področja: - ocenjevanje tveganja (prepoznavanje nevarnosti) - organizacijske ukrepe (požarni red) - usposabljanje na različnih ravneh - osnovne ukrepe pri projektiranju stavb - določila o gasilnikih in hidrantih - določila o aktivni požarni zaščiti - preventivni ukrepi v naravnem okolju Požarna preventiva

  13. Osnove gorenja in gašenja

  14. Definicije • Ogenj – pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo, toploto in dim; • Požar – ogenj, ki povzroča škodo, ogenj brez nadzora; • Gorenje – eksotermna kemijska reakcija med gorljivo snovjo in kisikom; Do začetka gorenja lahko pride zaradi: • zunanjega vira vžiga (npr. vžigalica) • samodejnega vžiga (npr. vroča površina) Požarna preventiva

  15. Viri vžiga Vir vžiga predstavlja prisotnost energije v določeni obliki: • toplotna energija(npr. uporaba odprtih kurišč) • električna energija(npr. nastanek isker pri preboju) • mehanska energija(npr. iskrenje zaradi obdelave) • kemična energija(npr. reakcija vode s kislino) • biološka energija(npr. mikrobiološko delovanje) Požarna preventiva

  16. Vzroki požarov • človeška nepazljivost, malomarnost ali namerni požigi(npr. zaradi bolezni, materialne koristi, zakrivanja sledi,…) • vroča dela na neustreznih mestih brez požarne straže(npr. uporaba odprtega plamena, varjenje, brušenje,…) • naravni pojavi(npr. strela, potres, veter, vulkan,…) • električna energija(npr. neustrezna uporaba naprav, kratek stik, preobremenitve, dotrajanost el. napeljave, razelektritev nakopičene statične elektrine,…) • gradbene pomanjkljivosti(npr. dotrajanost posameznih delov zgradbe ali naprave, neustrezno vzdrževanje strojev in naprav, nenamenska uporaba objektov,…) • samovžigi(kemijski, biološki) • eksplozije(fizikalne, kemijske) Požarna preventiva

  17. O2 KISIK GORLJIVA SNOV ENERGIJA VŽIGA Trikotnik gorenja PRAVILNA MEŠANICA Požarna preventiva

  18. Požarni razred Pojav Primer gorljive trdne snovi žar in plamen les, papir, tekstil vnetljive tekočine bencin, nafta, alkoholi, katran plamen metan, UNP, vodik, acetilen gorljivi plini plamen gorljive lahke kovine magnezij, aluminij, litij žar jedilna olja in maščobe jedilno olje, živalska mast plamen Delitev gorljivih snovi Požarna preventiva

  19. Razvojnotranjega požara Požarna preventiva

  20. Faze razvoja Požarna preventiva

  21. O2 KISIK DUŠENJE GORLJIVA SNOV ODSTRANJEVANJE ENERGIJA OHLAJEVANJE “četrta stranica” – prekinjanje verižne reakcije gorenja – KEMIČNA INHIBICIJA Trikotnik gašenja Požarna preventiva

  22. Gradbeni ukrepi

  23. Gradbeni materiali Negorljivi gradbeni materiali– ne vsebujejo organskih snovi • se ne morejo vžgati; • ne prispevajo k požarni obremenitvi; • ne omogočajo širjenja požara s plameni, ampak le s prenosom toplote. PRIMERI: armiran beton, jeklo, aluminij, opeka, steklo Gorljivi gradbeni materiali – pretežno vsebujejo ogljik in vodik • nad Tvžig gorijo s plamenom in žarom • omogočajo prenos požara s plameni in različnimi načini prenosa toplote • prispevajo k požarni obremenitvi • delimo jih še po vnetljivosti - težko vnetljive (ko plane odmaknemo, ugasnejo ali tlijo) - normalno vnetljive (po vnetju gorijo naprej) - lahko vnetljive (gorijo hitro, jih ni dovoljeno uporabljati za gradnjo) PRIMERI: les, umetne mase-plastika, poliuretan PU Požarna preventiva

  24. Razvrstitev materialovglede odziva na ogenj Požarna preventiva

  25. Armiran beton • ne prispeva k požarni obremenitvi zgradb • za zrušenje postane nevaren pozno med razvojem požara • dokaj visoka požarno odpornost • termomehanski procesi zaradi različnih napetosti povzročajo eksplozijsko odpadanje betona, glavni povzročitelj tega je voda oz. vodna para Požarna preventiva

  26. Jeklo • ne prispeva k požarni obremenitvi zgradb • kljub temu zelo vpliva na razvoj požara, predvsem zaradi velikih razteznostnih koeficientov • pri požaru velika nevarnost zrušitve • značilno kovinsko pokanje konstrukcije Požarna preventiva

  27. Posledice velikega koeficienta toplotnega raztezka jekla. Jeklo Požarna preventiva

  28. Opeka in zidaki • negorljiv material • ne prispeva k požarni obremenitvi zgradb • med požarom se razteza in zato rad razpoka • ne nastajajo strupeni produkti • slaba toplotna prevodnost • malta (cementa ali apnena) tudi negorljiva Požarna preventiva

  29. Les • zelo pogost gradbeni material • precej prispeva k požarni obremenitvi (15-20 MJ/kg) • gorljiv – lahko, normalno ali težko vnetljiv • vnetljivost odvisna od razmerja površine in volumna Požarna preventiva

  30. Požarna odpornost gradbenih elementov • Gradbeni elementi so proizvodi iz gradbenih materialov. • Požarna odpornost je lastnost gradbenih elementov, da določen čas izpolnjujejo določene osnovne in dodatne kriterije, ki so predvideni za posamezne vrste elementov. R – nosilnost E – celovitost I – izolativnost Požarna preventiva

  31. Primeri uporabe gradbenih elementov neustrezen prehod el. instalacij ustrezen prehod el. instalacij neustrezno izvedeni tehnološki prehodi omogočili prenos požara ustrezno izveden tehnološki prehod Požarna preventiva

  32. Primeri uporabe gradbenih elementov požarna vrata po požarnem preizkusu ščitenje jeklene konstrukcije ščitenje predora s spuščenim stropom spuščen strop Požarna preventiva

  33. Požarni sektor • To je del stavbe, ki je sestavljen iz enega ali več prostorov. • Zgrajen je tako, da je za določeno časovno obdobje omejeno širjenje požara iz tega sektorja v sosednje požarne sektorje. Požarna preventiva

  34. Vloga požarnega sektorja Proizvodna hala Meje požarnega sektorja so zdržale do prihoda gasilcev. Otroški vrtec Ker je bila streha vrtca enoten požarni sektor, se je požar hitro razširil na celoten objekt. Požarna preventiva

  35. Omejevanje širjenja požara po zgradbi Omejevanje prenosa požara preko okenskih odprtin z ustrezno izvedbo požarnega zidu. Požarna preventiva

  36. Omejevanje širjenja požara po zgradbi Požarne zidove brez odprtin je treba zgraditi tudi takrat, kadar premajhna razdalja med zgradbami ne preprečuje prenosa požara iz zgradbe na zgradbo. Požarna preventiva

  37. Omejevanje širjenja požara med zgradbami Možnost prenosa požara iz zgradbe na drugo zgradbo zaradi:- toplotnega sevanja,- vročih dimnih plinov,- plamenov,- leta isker. MOŽNI UKREPI: - ustrezna oddaljenost, - požarni zid,- uporaba negorljivih materialov,- vgrajene naprave za gašenje Požarna preventiva

  38. Omejevanje širjenja požara po zgradbi Požarna preventiva

  39. Omejevanje širjenja požara po zgradbi Požarna preventiva

  40. Dostopi za gasilce Standard SIST DIN 14090 določa vrste površin za gasilce ob zgradbi: • dostopne poti za gasilce(peš dostop do objekta) • dovozne poti(dovoz vozil in opreme) • postavitvene površine(za naprave za reševanje z višin) • delovne površine(za uporabo opreme iz vozil) Požarna preventiva

  41. Evakuacijske poti • zadostno število; • na ustreznih lokacijah v zgradbi; • ustrezne širine glede na število uporabnikov; • ustrezne dolžine glede na hitrost gibanja uporabnikov; • požarno odporne, kjer je potrebno; • ustrezno označene in osvetljene (varnostna razsvetljava), • brez ovir in proste v smeri umika, • lahko dostopne, enostavne in varne za uporabo med požarom ali pretečo drugo nevarnostjo. Požarna preventiva

  42. Vertikalne in horizontalne evakuacijske poti stranski ris stanovanjske zgradbe tloris bolnišnice, razdeljene na sektorje Požarna preventiva

  43. Tehnološki ukrepi

  44. Nevarnosti in ukrepi v tehnologiji NEVARNOSTI: • prisotnost nevarnih snovi zaradi različnih površinskih obdelav izdelkov (barve, razredčila, lužila, premazi) ; • nastajanje hlapov in par med tehnološkim postopkom in s tem povezan nastanek potencialno eksplozivnih con. UKREPI: • odsesovanje hlapov in par; • prezračevanje prostorov; • izenačevanje električnih potencialov; • preprečevanje nastankov virov vžiga. Požarna preventiva

  45. Nevarnosti in ukrepi v tehnologiji NEVARNOSTI: • prisotnost najrazličnejših snovi v tehnološkem postopku (les, bombaž, umetna vlakna, prehrambene surovine, papir, guma, plastične mase,…); UKREPI: • dnevne zaloge v proizvodnji; • urejena skladišča; • tehnološka obdelava primerna surovini. Požarna preventiva

  46. Nevarnosti in ukrepi v tehnologiji NEVARNOSTI: • različni postopki obdelave, ki povzročajo iskrenje zaradi trenja ali samega postopka. UKREPI: • ustrezna priprava prostora in požarna straža NEVARNOSTI: • transportni sistemi v tehnološkem procesu (npr. pnevmatski transport žagovine). UKREPI: • sistem nadzora leta isker in sistem gašenja. NEVARNOSTI: • neustreznovzdrževanje delovnih naprav in priprav, stavb. UKREPI: • načrtno izvajanje vzdrževanja. Požarna preventiva

  47. Tehnični ukrepi

  48. Gasilna sredstva Požarna preventiva

  49. Gasilna odeja Učinki gasilnih sredstev • VODA: najboljši ohlajevalni učinek; • GASILNA PENA: dušilni učinek, preprečuje izhlapevanje; • GASILNI PRAH: antikatalitični, dušilni in ohlajevalni učinek; • NADOMESTKI HALONOV (FM 200, Pyrogen): antikatalitični in ohlajevalni učinek; • INERTNI PLINI (CO2, Inergen, Argonit): dušilni učinek; • PRIROČNA GASILNA SREDSTVA (zemlja, mokra krpa, gasilna odeja) – dušilni in ohlajevalni učinek; Požarna preventiva

  50. Gasilna sredstva v gasilnikih gasilnik na vodovelikost: 9kg gasilnik na peno velikost: 9,50 gasilnik na CO2 velikost: 3,5,10,30,60 gasilnik na prah velikost:1,2,3,6,9,50,100 Požarna preventiva

More Related