Zgodovina obiskanih krajev in slovenske manjšine

1. Zgodovina obiskanih krajev in slovenske manjšine

2. TRST • od 177 pr. n. št. je pod okriljem Rimljanov (status kolonije) • leta 1382 se je postavil pod okrilje Habsburžanov • Ob delitvi habsburške monarhije leta 1867 je Trst postal prestolnica “Avstrijskega primorja”

3. Požig narodnega doma leta 1920

4. PO II SV.VOJNI • Po II. svetovni vojni leta 1947 postane Trst sedež nevtralne države imenovane Svobodno tržaško ozemlje (STO). Razdeljena je bila na cono A, ki je bila pod anglo-ameriško vojaško upravo, in cono B, ki je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. • S Spomenico o soglasju iz leta 1954 (t. i. londonski sporazum) je STO prenehala obstajati, cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, cona B pa Jugoslaviji. • Dokončna potrditev meje leta 1975 s podpisom Osimskih sporazumov

5. MONOŠTER • 9 % prebivalcev je s slovenskim maternim jezikom • leta 1183 ga ustanovi madžarski kralj Béla III. • bitka med avstrijsko in turško vojsko 1. avgusta 1664, po bitki vasvárski sporazum

6. gospodarski razvoj mesta se je začel leta 1873 z železnico • leta 1920 je bila sklenjena trianonska pogodba • po njej gospodarska stagnacija, zaradi obrobne lege v novi državi Madžarski ter po 2. svetovni vojni zaradi Železne zavese • mestne pravice dobi šele leta 1983

7. PORABSKI SLOVENCI • Slovenskemu Porabju pripada 8 podeželskih naselij • Leta 1920 je po uradnih podatkih živelo 6.087 Porabskih Slovencev • Po raznih ocenah živi na Madžarskem med 4.000 in 5.000 Slovencev

8. MALI TRIGLAV

9. LEGENDA O ČRNi mlaki • Neko dekle ni rado hodilo k maši. Boga je prosilo, naj se cerkev pogrezne v zemljo. Ko je dekle vstopilo v cerkev se je ta pogreznila v zemljo. Danes temu mestu pravijo Črna mlaka. Legenda pravi, da se na vsaka štiri leta vrh cerkve dvigne, da se lahko vidi zvonik.

10. KARANTANIJA

11. PRVA SLOVANSKA DRŽAVA • Ok. 700 – 820 n. š. • Prvi knez Valuk • L. 743 – delna izguba samostojnosti (Karantanci pod Frankovsko nadoblastjo) • L. 820 – dokončna izguba samostojnosti (upor kosezov - zadušen) • Franki uvedli fevdalne in fevdno vazalne odnose

12. USTOLIČEVANJE • Potekalo na knežjem kamnu • Ustoličevali kosezi, t.i. svobodni kmetje • Uvodne besede ustoličevanja = začetku Ameriške ustave (najstarejša na svetu) • Knezi: Valuk, Borut, Gorazd, Hotimir, Valjhun, Edgar

13. KNEŽJI KAMEN • Spodnji del jonskega stebra • Izvira iz ruševin rimskega mesta Virunuma • Visok je 0.65 m • V kneževini Karantaniji je stal kot simbol knežje oblasti na vojaškem zbornem prostoru znotraj Krnskega gradu • Ustoličevanje knezov, na njem je sodil tudi knez t. i. vrhovni sodnik Karantanije

15. VOJVODSKI STOL • Domnevno postavljen v 9. stol. Kot izraz fevdalne oblasti nad Karantanijo • Izdelan iz kamnitih blokov, ki izvirajo iz mestnih ruševin Virunuma • Sestavljata ga dva sedeža: vojvodski in latinsko – grofovski • Še danes stoji na svojem starem prostoru sredi Gosposvetskega polja • Z njim je simbolično poudarjen večji pomen in ugled oblasti, ki jo je vojvoda dobil od države

17. POKRISTJANJEVANJE • V času popolne samostojnosti so Karantanci živeli kot pogani • S podreditvijo bavarski oz. frankovski državi se je med karantanskimi Slovani začela širiti krščanska vera • Škof Modest (Salzburški škof) širil krščansko vero na poziv kneza Hotimira (z besedo, mečem in ognjem)

18. Koroški slovenci v 20. stoletju Določitev meja na mirovni konferenci

19. Boj za S mejo • Konec leta 1918 in v začetku 1919 prihaja do mejnih incidentov. • Na slovenski strani se borijo le prostovoljci (slabše opremljeni) • Spomladi 1919 pride na Koroško ameriška mirovna komisija, ki oceni, da bi bila Koroška raje priključena k Avstriji, zato predlaga mejo na Karavankah. • Zaradi tega predloga slovenski prostovoljci izvedejo akcijo, ki jo odbijejo nemške sile. • Po porazu posreduje vojska Kraljevine SHS in zavzame celotno Koroško

20. Plebiscit • Na pariški mirovni konferenci so maja odločili, da bo za razmejitev na Koroškem odločal plebiscit • Območje razdelijo na dve območji cono A in cono B • Med plebiscitom poteka na Koroškem propagandna vojna • Ker so se v coni A z 59.1% odločili za Avstrijo, plebiscit v coni B ni potekal

21. Nastajanje slovenskih meja v letih 1918-1919

22. Priključitev Koroške k nacistični Nemčiji • Položaj koroških Slovencev se je drastično slabšal. • Ukinitev dvojezičnih šol • Prepoved vseh jezikov (tudi latinščina), razen nemščine • Slovenski učitelji so bili premeščeni v nemške kraje • Odstranitev slovenskih in dvojezičnih napisov • Prepoved prirejanja vseh kulturnih prireditev in tečajev • Zaplenitev in uničenja premoženja (uničen koroški tisk) • Koroški Slovenci so utrpeli najmanj 1200000 šilingov takratne veljave

23. Avstrijsko vprašanje • Obnovitev pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije pred anšlusom (pred 12.3.1938) • 26.10.1955- sprejet zakon, ki je zagotavljal zaščito slovenske manjšine. • Skrb za izpolnjevanje 7. člena državne pogodbe je tedaj prevzela Jugoslavija (matična država), ki je tudi podpisala to pogodbo. • Naslednica Avstrijske državne pogodbe je bila Republika Slovenija.