1 / 36

ZDRAVLJENJE ZASVOJENOSTI Z ALKOHOLOM

ZDRAVLJENJE ZASVOJENOSTI Z ALKOHOLOM. Darja Boben Bardutzky. NAČRT PREDAVANJA. Zdravljenje odvisnosti od alkohola v Sloveniji : zgodovina, dolgoletne izkušnje, organizacija

eunice
Download Presentation

ZDRAVLJENJE ZASVOJENOSTI Z ALKOHOLOM

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ZDRAVLJENJE ZASVOJENOSTI Z ALKOHOLOM Darja Boben Bardutzky

  2. NAČRT PREDAVANJA • Zdravljenje odvisnosti od alkohola v Sloveniji:zgodovina, dolgoletne izkušnje, organizacija • Temeljna načela zdravljenja:bolezen možganov, medikamentozna terapija, motivacijski postopki, psihoterapija, psihoedukacija, terapevtska skupnost, skupinsko zdravljenje… • Oddelek za zdravljenje odvisnosti PB Vojnik: program, trajanje, pogoji, urnik, pravila, sodelovanje…

  3. Zdravljenje odvisnosti od alkohola v Sloveniji: • imamo skoraj 50-letno zgodovino in kar nekaj pomembnih mož (dr. Berce) • današnje zdravljenje je sad bogatih izkušenj in prizadevanj strokovnjakov • temelji na priznanju odvisnosti kot bolezni (MKB: 19.2….) Prej smo govorili o bolezenskem konceptu odvisnosti (Jellinek), danes o bolezni možganov • tri faze obravnave (pripravljalna, intenzivna, vzdrževanje abstinence, obravnava oz. preprečevanje recidiva)

  4. Kako se začne? ZAČNE SE Z UŽITKOM IN UGODJEM S požirkom (pa tudi s fiksom) pride resnični naval krasnih občutkov: toplina, jasnost, vizija, sprostitev, občutek, da si središče vesolja. V tem trenutku je vse v redu.) A pri ponavljajočem uživanju (heroin, kokain, whiskey…) se zgodi še nekaj – poleg krasnih občutkov. • Količina droge, ki je prej povzročila evforijo, je sedaj potrebna le za normalno počutje, saj brez nje pride psihično in telesno slabo počutje. • Začne se kompulzivno uživanje (prisilno, nujno). Izgublja se kontrola nad uživanjem droge in pojavlja se želja (»craving«) tudi potem, ko je odtegnitvena kriza že mimo. • Posledice se pojavijo na vseh področjih življenja.

  5. ZNAKI ODVISNOSTI • Pitje večjih količin in dlje časa, kot je bil namen (“ni prave mere”) • Ker je telo navajeno na alkohol, je počutje slabo, kadar njegova koncentracija v krvi pada (“zjutraj se tresejo roke, ni koncentracije…”) • Za enak učinek alkohola je potrebno spiti večjo količino alkoholne pijače (spremenjena toleranca) • Pitje, kljub zavedanju, da škodi.

  6. Alkohol: • dobra volja, celo evforija, sproščenost, pogum in večja pripravljenost za tveganje, samozavest, zgovornost, optimizem, družabnost, popustitev zadržkov, spanje, • težave pri govoru, razmišljanju, slabša motorična koordinacija, agresivnost…

  7. KAJ JE FIZIOLOŠKA PODLAGA TEJ EVFORIJI? • S študijami na laboratorijskih živalih so znanstveniki označili regije možganov, ki upravljajo to odvisniško vedenje in odkrili osrednjo vlogo možganskega nagrajevalnega sistema. • Psihoaktivne snovi maksimalno vzpodbujajo aktivnost možganskega nagrajevalnega sistema. • To je kompleksen krog živčnih celic (nevronov), ki so se razvile tekom evolucije, da bi nam omogočile počutiti se odlično (ne samo dobro) pri stvareh, ki jih moramo početi, da bi sami preživeli in da bi »poslali« naše gene naprej (hrana, seks…)

  8. Možganski nagrajevalni krog- 1 • Učinek PAS je anatomsko in nevrotransmitersko omejen na tako imenovano hedonsko mezokortikolimbično pot. • Ta sega od ventralnega tegmentuma (blizu možganske baze)do nucleus accumbensa (v globini frontalnega korteksa) in se navezuje na limbični sistem in na orbitofrontalni korteks.

  9. Možganski nagrajevalni krog- 2 KOMUNIKACIJE: • Nevroni ventralnega tegmentuma komunicirajo tako, da razpošljejo nevrotransmiter DOPAMIN od konic svojih podaljškov do receptorjev nevronov nucleus accumbensa. Dopaminska pot od v. t. do n.a. je ključna za odvisnost. • Živali z okvaro v teh regijah ne kažejo več interesa za PAS.

  10. Možganski nagrajevalni krog- 3 POVEZAVE: • Kot rečeno, so poti nagrajevanja evolucijsko stare(celo črv ima rudimentirano verzijo). • Pri sesalcih je nagrajevalni krog bolj kompleksen in integriran z mnogimi drugimi možganskimi regijami, ki služijo zato, da to izkušnjo obarvajo s čustvi in da usmerjajo odziv posameznika na nagrajevalni dražljaj (hrano, seks, socialne interakcije..)

  11. Možganski nagrajevalni krog- 4 POVEZAVE: • Amygdala - Nucleus accumbens se pri posredovanju ugodja povezuje s področjem n. amygdale, ki ima vlogo pri modulaciji stresa in čustev, pomaga oceniti ali je neka izkušnja ugodna ali odvratna – ali naj se ponavlja ali se ji naj izogibamo. • Hipokampus – prispeva k zapisovanju spominov neke izkušnje – vključno s tem, kje, kdaj in s kom se je pojavila. • Frontalna regija možganske skorje – koordinira in procesira vse te informacije in določa dokončno vedenje posameznika.

  12. POMEMBNI NEVROTRANSMITERJI V MEZOKORTIKOLIMBIČNEM SISTEMU, KI SO VPLETENI V UČINKE ALKOHOLA IN DRUGIH PAS, SO: • DOPAMIN • SEROTONIN • GABA • GLUTAMAT • OPIOIDNI PEPTIDI • GLUKOKORTIKOIDI

  13. NEKAJ RAZLIK MED DROGAMIALKOHOL: • Inhibitorni nevrotransmiterji, imenovani GABA, so aktivni po vseh regijah možganov. Ti nevrotransmiterji delujejo tako, da kontrolirajo nevronsko aktivnost vzdolž mnogih nevronskih poti. Ko se GABA veže na svoj receptor, je manj verjetno, da bo celica stimulirana. • Medtem v drugem predelu možganov deluje drugi nevrotransmiter, imenovan glutamat kot možganski ekscitatorni nevrotransmiter. • Ko vstopi alkohol v možgane , povzroči dvojni sedativni učinek: • Prvič: zasede GABA receptorje in jih naredi še bolj inhibitorne • Drugič: veže se na glutamatne receptorje in tako prepreči, da bi glutamat ekscitiral celice. • Alkohol še posebno vpliva na dele možganov, ki so vključeni v formacijo spomina, odločanja in kontrolo impulzov.

  14. MARIHUANA: • Preden vstopi v organizem marihuana, so v sinapsi aktivni inhibitorni nevrotransmiterji, ki inhibirajo sproščanje dopamina. • Ko telesu lastni naravni kanabinoid, imenovan ANANDAMID, aktivira kanabinoidne receptorje, le-ti ustavijo sproščanje inhibitornih nevrotransmiterjev. Ko ni inhibicije, se dopamin lahko sprošča. • THC, aktivna snov v marihuani, posnema anandamid in se veže na kanabinoidne receptorje. Inhibicija je izkljopljena in dopamin se sprošča v sinapso. • Anandamid naj bi bil vpleten v odstranjevanje nepotrebnih kratkotrajnih spominov. Odgovoren je za upočasnjevanje gibov, zaradi njega se počutimo relaksirani in mirni. • Obratno od THC se anandamidd v telesu hitro razgradi. To pojasnjuje, zakaj anandamid ne povzroča stalnega naravnega »high« občutka.

  15. HEROIN: • Preden vstopi heroin v sistem, so v sinapsi aktivni inhibitorni nevrotransmiterji, ki inhibirajo sproščanje dopamina. • Kadar naravni opiati aktivirajo opiatne receptorje, se ustavi sproščanje inhibitornih transmitorjev. Ko ni inhibicije, se lahko sprošča dopamin. • Heroin posnema naravne opiate in se veže na opiatne receptorje intako prekine inhibicijo dopamina. Zdaj dopamin lahko preplavi sinapso in povzroči takojšen občutek umirjenosti in zadovoljstva. • Nevroni z opiatnimi receptorji so v delih možganov, ki so odgovorni za transmisijo bolečinskih signalov, stresnega odziva in emocionalne navezanosti. • Naši telesni opiati so naravni analgetiki, učinkoviti, kadar doživimo hudo poškodbo. Zato se morfin, zdravilo podobno heroinu uporablja kot analgetik.

  16. ZAKAJ RAZLIČNE PAS POVZROČAJO ISTO ODVISNOST? • KAKO JE MOGOČE, DA RAZLIČNE ADIKTIVNE SUBSTANCE (brezskupnih strukturalnih lastnosti in z različnimi učinki na telo) IZZOVEJO PODOBNE ODGOVORE V MOŽGANSKEM NAGRAJEVALNEM KROGU? • Kako sta lahko kokain, stimulans, ki povzroči divjanje srca in heroin, analgetični sedativ tako nasprotna v nekaterih stvareh in tako podobna pri ciljanju na nagrajevalni sistem? • Odgovor: Vse droge, poleg vseh učinkov, povzročijo, da je n. accumbens preplavljen z DOPAMINOM ali včasih z dopamin-posnemajočimi signali.

  17. Zakaj nismo vsi odvisni? Zato, ker imamo poleg teh “starih”, hedonističnih struktur v možganih tudi druge, bolj analitične regije, ki lahko ovrednotijo posledice in presežejo iskanje užitka.

  18. Sodobno zdravljenje -1 pomeni, da za posameznika poiščemo najbolj primerno kombinacijo farmakoloških, drugih medicinskih, psiholoških in socialnih ukrepov, ki so potrebni v različnih fazah zdravljenja SOA. Gre za heterogeno populacijo (v različnih fazah, različno hudo odvisni, z različno medicinsko in psihiatrično komorbidnostjo, v različnih življenjskih obdobjih, z različno podporo okolja, različno motivirani, različnega spola…), ki v različnih obdobjih potrebuje različne intervence.

  19. MEDIKAMENTOZNO ZDRAVLJENJE SINDROMA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ZDRAVLJENJE ODTEGNITVENEGA STANJA 1. nadomeščanje tekočine, elektrolitov,vitaminov (B1, B6, B12) 2. pomirjevala: benzodiazepini, klometiazol (Distranevrin) 3. antiepileptiki: karbamazepin(Tegretol) 4. beta blokatorji (5. Dominor) • UPORABA ZDRAVIL ZA VZDRŽEVANJE • ABSTINENCE • naltrexon • acamprosat • disulfiram • antidepresivi iz skupine SSRI in drugi ZDRAVLJENJE KOMORBIDNIH DUŠEVNIH MOTENJ (motnje razpoloženja, anksiozne motnje, druge odvisnosti, psihotične motnje) OB VZPOREDNEM ZDRAVLJENJUODVISNOSTI – SE RAVNAMO PO VELJAVNIH SMERNICAH ZA ZDRAVLJENJE POSAMEZNE MOTNJE • Raziskave so usmerjene v to, da bi dobili snovi, • ki bi vzpodbujale kognitivne sposobnosti • in snovi, ki bi lahko zavrle učinek možganskih kemičnih snovi, ki prenašajo signal ugodja,

  20. Učinkuje kot antagonist opioidnih receptorjev Blokada opioidnih receptorjev zmanjša hrepenenje (“craving”)po alkoholu in s tem veča verjetnost abstinence in podaljšuje njeno trajanje prepreči ugodne učinke alkohola prek blokade izločanja endogenih opioidov in posledičnega porasta dopamina v n. acumbensu, ki je center nagrajevalnega sistema v možganih Doziranje: 50mg(=1tbl)/dan 3- 12 mesecev NALTREKSON (Revia) • Indikacije: • pacienti motivirani za abstiniranje • vključeni v neke vrste obravnavo • prisoten močan “craving” • pogosti recidivi Zmanjša pozitivno ojačevanje, ki ga povzroča alkohol, in tako zmanjša možnost stopnjevanja pitja do polno izraženega recidiva • Stranski učinki: • omotičnost, slabost…

  21. Sodobno zdravljenje - 2 PSIHOTERAPIJA = psihološko vedenjski način (osnovan na teoriji) vplivanja na paciente, da bi spremenili svoj način razmišljanja (čustvovanja in vedenja) v bolj konstruktivno smer. Različne smeri: psihodinamska, družinska, KVT, TA, RT… V različnih kontekstih: individualni, skupinski, partnerski, družinski… Obravnavo v okviru terapevtske skupnosti (=usmerjenost v socialne odnose) imenujemo socioterapija

  22. Sodobno zdravljenje - 3 SKUPINSKA TERAPIJA: • najbolj uporabljana • poceni • nudi suport • je model za pridobivanje socialnih veščin • vzpodbuja samouvid • daje uvid v pacientovo funkcioniranje • izoblikuje novo, nestigmatizirano identiteto • jača upanje, samospoštovanje Pozor: destruktivne elemente obvlada le izkušen terapevt!!!

  23. Sodobno zdravljenje - 4 VKLJUČEVANJE SVOJCEV JE IZREDNO POMEMBN0: • ker gre za prizadetost na nivoju medosebnih odnosov (ne le čustveno, tudi prilagojenost na odvisnost je problem) • prehajajo od vloge “pomočnika” do “pomoči potrebnega” • najbolje je, če je zdravljenje skupen projekt • za svojce veljajo enake zakonitosti (potrebujejo čas, motivacijske spodbude, iskanje konstruktivnih vzorcev vedenja • Kadar pride najprej svojec odvisnika, mu pomagamo, da bo učinkovitejši pri motiviranju odvisnika ali da bo lažje ocenil, če želi še vztrajati z njim v skupnem življenju

  24. Sodobno zdravljenje - 5 STRUKTURIRANOST Programi brez jasno določene strukture so manj učinkoviti (ker dvignejo anksioznost) Strukturiranost jim omogoča: - lažje obvladovanje kompulzivnega vedenja, • narcisizma (da za njih ne veljajo zakonitosti) • eksistencialne praznine, anksioznosti… Pacientom najbolj pomaga, če so ob zelo veliko čustvene podpore vključeni še neki mehanizmi nadzora, na katere prostovoljno pristanejo v terapevtskem dogovoru. EMPATIJA + STRUKTURA!

  25. Sodobno zdravljenje - 6 TRAJANJE • dokazi podpirajo 90-dnevni rehabilitacijski model, ki je bil vpeljan v AA, je pa tudi največkrat odmerjen čas za programe zdravljenja odvisnosti. Pokazalo se je, da je to ravno toliko, kolikor potrebujejo možgani, da se resetirajo in znebijo neposrednega vpliva droge. • potrebno je daljše obdobje, da pride pri pacientih do avtomatiziranosti drugačnih, bolj samozaščitnih in zdravih načinov vedenja. (2 – 5 let) Nekateri seveda potrebujejo daljše obdobje, celo vseživljenjsko pomoč. • včasih so učinkovite kratke intervencije (v zgodnjih obdobjih ali pri zelo motiviranih pacientih)

  26. Sodobno zdravljenje - 7 Obvladovanje stresa Isti tipi dražljajev (za različne PAS) kot pri živalih, so nevarni za recidiv tudi pri ljudeh : - izpostavljenost nizkim dozam - nekaj, kar vzbudi spomin na drogo - stres Ugotovili so, da je področje prefrontalnega korteksa, ki je zadolženo za preudarno razmišljanje, utišano zaradi stresa. Še bolj je inhibirano pri odvisnikih. Manj odziven prefrontalni korteks povzroči, da so odvisniki tudi bolj impulzivni. Od lani je na našem tržišču na voljo prehransko dopolnilo naravnega izvora, katerega naravna sestavina je patentirani bioaktivni dekapeptid, hidrolizat mlečne beljakovine. Aktivna učinkovina s selektivno vezavo na omega-2 vezavno mesto GABAA receptor alosterično spremeni in poveča afiniteto receptorja za nevrotransmiter GABA in preko tega mehanizma blaži telesni in psihični odziv na stresne obremenitve in deluje anksiolitično brez nevarnost za razvoj odvisnosti.

  27. Motivacijski postopki-1 »In prišel je dan, ko je bila nevarnost, da ostane v popku, bolj boleča od odločitve, da zacveti.« A. Nin Spremeniti ali ne spremeniti?

  28. Motivacijski postopki-2 Stopnje spreminjanja 1. prekontemplacija (ljudje še ne razmišljajo o spremembah) 2. kontemplacija (razmišljajo o spremembah, a so ambivalentni) 3. priprava (gre za odločitev za spremembo, načrtovanje novih vedenj) 4. akcija (dejansko začnejo spreminjati vedenje) 5. vzdrževanje (ali stopnja trajnih sprememb) (6. recidiv)

  29. Motivacijski postopki-3 • Miller in Rollnick sta opisala nekaj osnovnih principov (MI) , ki omogočajo tak pristop: -izražanje empatije -soočanje z neskladjem, -sprejemanjein obravnavanje ambivalentnosti -primerno obvladovanje odpora z izogibanjem argumentiranju -vzpodbujanje samo-učinkovitosti Teorija izbire (v praksi realitetna terapija) po naših izkušnjah zagotavlja najučinkovitejši motivacijski pristop.

  30. OSNOVNE PSIHOLOŠKE POTREBE CELOSTNO VEDENJE Ljubezen Moč aktivnost mišljenje CELOSTNO VEDENJE KRATEK TEČAJ PSIHOTERAPIJE fiziologija čustva Svoboda Razvedrilo …ko paciente poslušamo (aktivno, s popolno pozornostjo), jih upoštevamo …ko se zavzamemo za njih, jim pokažemo skrb, sočutnost …ko jim prepustimo odgovornost za odločitve, ko jim omogočimo možnost izbire … ko smo z njimi sproščeni, vedri, se nasmejimo JIM OMOGOČAMO ZADOVOLJEVANJE OPP • vplivamo na A in M • ko se spremeni ena komponenta, s spremenijo vse • zavedamo se F in Č • svoje vedenje lahko spreminjamo samo sami Brez dobrega odnosa ni svetovanja!!! ODNOS ZAUPANJA ODLOČILNO VPLIVA NA POTEK ZDRAVL • KLJUČNA VPRAŠANJA • Kaj želite? Kaj potrebujte? • Kaj počnete, da bi dobili, kar želite? • Deluje? Ali s tem, kar počnete, dobite, kar želite? • 4. Če ne deluje – ali ste pripravljeni poskusiti drugače? Ko omogočamo pacientu zadovoljevanje OPP, ustvarjamo dober odnos!!!

  31. Hospitalno zdravljenje odvisnosti – 1Oddelek za zdravljenje bolezni odvisnosti PB Vojnik Vsaka institucija, ki izvaja zdravljenje SOA, ima svojo filozofijo zdravljenja in v skladu z njo oblikuje svoje najbolj priljubljene postopke. V sklopu vsakega programa se da uporabljati več različnih tehnik dela. Pomembno je, da imajo terapevti določenega delovnega okolja enotno in jasno prepoznavno filozofijo zdravljenja

  32. Hospitalno zdravljenje odvisnosti – 2Oddelek za zdravljenje bolezni odvisnosti PB Vojnik CILJI: - telesna okrepitev oz. zdravljenje somatskih zapletov • spoznavanje in sprejemanje lastne bolezni (upoštevanje navodil, preprečevanje recidiva oziroma zamenjave odvisnosti, vračanje ob recidivu, • OSVAJANJE VEDENJ, KI ZAGOTAVLJAJO UČINKOVITO ZADOVOLJEVANJE OSNOVNIH PSIHOLOŠKIH POTREB (ne na račun drugih)

  33. Hospitalno zdravljenje odvisnosti – 3Oddelek za zdravljenje bolezni odvisnosti PB Vojnik • socioterapija ali princip terapevtske skupnosti (timsko delo, aktivno sodelovanje pacientov, terapevtski dogovor, strukturiran program, funkcije, zadolžitve, hišni red,pravila, skupno odločanje…. • skupinska terapija - metoda izbora (velika, mala skupina, edukacija, psihoterapija – različne modalitete, socioterapija..) • vključevanje in obravnava svojcev • delovna terapija • organizirana telesna aktivnost….

  34. Hospitalno zdravljenje odvisnosti – 4Oddelek za zdravljenje bolezni odvisnosti PB Vojnik • 1. okvirno tri mesece (28 dni brez izhodov, nato ob koncu tedna) • 2. pripravljalna in intenzivna skupina • 3. vključevanje pomembnih ljudi iz pacientovega okolja • 4. obravnava uživanja PAS med zdravljenjem • 5. spremljanje po zdravljenju in obravnava recidiva • 6. usmerjanje v KZA in AA

  35. Pričakovanja 1. preživetje 2. manj ekscesivnega opijanja oz.intoksikacij 3. daljša obdobja abstinence 4. ZADOVOLJNO ŽIVLJENJE V ABSTINENCI

More Related