Bolezen Sodobnega Časa

1. Bolezen Sodobnega Časa Ni vam potrebno zboleti, samo vedeti je treba.

14. Užitne divje rastline na ljudi učinkujejo drugače kot gojene Ponedeljek, 13 Maj 2013 11:23 Kulinarika - Trendi v prehrani Divja hrana na ljudi učinkuje drugače kot gojena. Te rastline vsebujejo zelo veliko rudnin, trikrat do štirikrat več kot gojene. Mnoge snovi v njih učinkujejo kot močni antioksidanti. Sezona divjih rastlin traja skoraj vse leto, od marca do novembra. Najboljše je v aprilu, maju in juniju. Potem jeseni vse to znova malo požene po travnikih in vrtovih, tako da je takrat spet aktualno vse do sredine novembra. Cikel rastline, v katerem gre od odlične uporabnosti v neuporabno, traja dva tedna. Nekatere postanejo tudi rahlo strupene, ker se v njih razvijejo razne grenčine in alkaloidi, ampak ta strup ni nevaren, dokler ne pretiravamo s količino. Tudi povsem navadna trava je užitna, vendar je tako trda in polna celuloze in če imamo ob njih toliko drugih, boljših rastlin na izbiro, se nima smisla mučiti z navadno travo, od katere prehransko nimamo veliko koristi. Vse divje rastline imajo tudi slan okus v ozadju zaradi rudnin, ki jih vsebujejo, ampak jih ne okusimo neposredno kot sol. Pri pokušanju divjih rastlin je vedno dobro, da jemo zraven nekaj, kar ublaži precej močne okuse. Poskusimo lahko nenavadno kombinacijo, ki pa bi se v solati zelo dobro obnesla. Mandlje ali rozine kombiniramo z listi navadne regačice, ki je zelo pogost plevel po vrtovih, razširjen tudi vzdolž rek. Marsikdo, ki jo poskusi, reče, da je okus premočan, ko pa jo kombiniramo v sadni solati z jabolki in rozinami, je odlična. Maščoba in beljakovine ublažijo močne okuse.

15. Mladi poganjki hmelja, pa tudi drugih divjih rastlin, imajo šestkrat več vitamina C kot limona. Koprive in hmelj lahko kuhamo v sopari ali dušimo kot blitvo. Iz tega lahko nastanejo omake, juhe ... Navadna kopriva je odlična in vsestransko uporabna zelenjava, ki jo najdete kjerkoli. Treba jih je pomečkati, da ne žgejo, potem pa jih lahko narežemo za solato ali jih zmešamo s paličnim mešalnikom v smoothie ali pa posušimo za čaj. Okusne so tudi kuhane, kot špinača, blitva, uporabimo jih lahko za zelenjavne zavitke. So zelo rudninsko bogata hrana, redna doza kopriv je med drugim dobrodejna tudi pri anemiji, poleg tega imajo štiri- do šestkrat več kalcija kot mleko. Dobro je tudi, da vedno rastejo, nekoliko otrdijo le poleti, ko gredo v cvet. Jeseni spet odženejo in takrat jih spet lahko nabiramo, v vmesnem času pa lahko spomladansko zalogo shranimo tudi v zamrzovalnik. Od več kot 3000 vrst rastlin je smrtno strupenih od dvajset do trideset. Najpogostejša med strupenimi sta jesenski podlesek in pikasti mišjak, ki je videti kot peteršilj ali korenje, povečano do metra višine. Za vse te smrtne rastline je značilno, da so podobne peteršilju in so gladke, korenje, ki je užitno, pa je dlakavo. Vse, kar je podobno peteršilju ali korenju, pustimo torej pri miru, če rastline ne poznamo. V antiki so sok iz pikastega mišjaka uporabljali za umore, samomore in celo za izvedbo smrtne kazni. Popolnoma ohromi živčevje, najprej roke, potem ne čutimo več nog, na koncu ustavi center za dihanje.

34. Toliko Z Moje Strani Narejeno za dobre ljudi, za ljudi ki so pripravljeni narediti spremembo v svoji prehrani in se tako izogniti kugi današnjega časa. Pošljite naprej vsem ki ne vedo zakaj so izgubili moč in voljo, mislijo pa da so zdravi. Za vas Franci na krmilu.