Razvoj in delovanje sodobnega gospodarstva

1. Razvoj in delovanje sodobnega gospodarstva Opredelitev gospodarstva

2. Ekoniomika Ekonomika se ukvarja z zadevami, ki so povezane s sprejemanjem pravilnih poslovnih odločitev, tako posameznika (gospodinjstev) kot tudi v podjetjih, bankah in drugih organizacijah in ustanovah, kjer je potrebno iz razpoložljivih količin dobrin pridobiti kar največjo korist.

3. Za gospodarjenje so bistvene tri prvine: • človeške potrebe, • omejenost sredstev za zadovoljevanje potreb, • zavestna dejavnost za zmanjšanje omejenosti sredstev.

4. EKONOMSKI PROBLEM Celotna gospodarska dejavnost izvira iz potreb ljudi. Potrebe so tisto, kar je za ljudi najbolj značilno, zato so gibalo gospodarjenja. Njihov obseg in raznovrstnost določata tudi raznovrstnost gospodarske dejavnosti.

5. Bistvo potrebe Bistvo potrebe je, da jo občutimo kot nezadovoljstvo, kot boleč občutek, kar sproži zahtevo po sredstvu, s katerim bi lahko zadovoljili potrebo in odstranili občutek neugodja.

6. Potrebe so lahko? Vse druge so sekundarne. Vsak ima drugačne potrebe. Pravimo, da so potrebe subjektivne. Potrebe se nenehno obnavljajo, nekatere vsakodnevno, druge na daljše časovno obdobje. Potrebe posameznika imenujemo osebne potrebe. Potrebe, ki so skupne večji skupini ljudi ali celotni družbi, pa so družbenepotrebe.

7. Potrebe zadovoljujemo z dobrinami.

8. Konomski problem Takšen problem imenujemo ekonomski problem, dobrino, ki je redka pa ekonomska dobrina.

9. Omejena sredstva gospodarstva • Gospodariti pomeni najučinkoviteje porazdeliti in uporabiti omejena sredstva, tako, da čim bolj zadovoljimo potrebe. • Sredstva uporabljamo najbolj učinkovito, če :   • z vloženimi sredstvi dosežemo največji možni učinek – ali • želeni učinek dosežemo s čim manjšo porabo sredstev.

10. Proizvodni viri Ta sredstva, s katerimi produciramo dobrine in skušamo zadovoljiti nenehno naraščajoče potrebe, imenujemo proizvodni viri.

11. Dobrine Dobrine so koristne stvari in storitve, ki lahko zadovoljijo potrebe. Dobrine so lahko: - nematerialne dobrine, - materialne dobrine, - eksistenčne dobrine, - luksuzne dobrine,

12. Dobrine Dobrine so lahko: - različni substituti, - komplementarne dobrine - osebne, - potrošne, - javne dobrine, - kapitalne dobreine

13. Alternativni oz. oportunitetni stroški Definicija - zavržene priložnosti, torej vrednotenje druge najboljše alternative, ki je nismo izbrali. Žrtvovano količino druge dobrine imenujemo alternativni stroški.

14. Iz temeljnega odnosa med redkostjo in izbiro izhaja nekaj spoznanj: - nekdo mora opraviti izbiro, za izbor alternative je potreben posameznik, - oportunitetni strošek mora torej nositi tisti, ki izbira in ga ni mogoče prenesti na drugega, - oportunitetni stroški so torej subjektivni in jih težko objektivno meri kdo drug kot tisti, ki je izbiro opravil, - oportunitetni stroški obstajajo samo v trenutku odločanja, takoj za tem izginejo; tega, kar smo zavrgli, ne moremo realizirati.

15. Alternativni stroški so za gospodarjenje • na nenehno odločanje, ki je potrebno v poslovnem procesu in na posameznika, ki mora odločati • na to, da vsaka odločitev nosi posledice, ter • da morajo tisti, ki odločajo, nositi ekonomske posledice svojih odločitev.

16. EKONOMSKI OSEBKI • . Pojavljamo se v dveh temeljnih ekonomskih vlogah: • Posamezniki oz. gospodinjstva smo potrošniki • Podjetja so proizvajalci. Racionalno razporejajo proizvodne dejavnike in proizvajajo dobrine. • V sodobnih gospodarstvih se v obeh ekonomskih vlogah pojavlja še tretji ekonomski osebek – država. V javnih podjetjih …..

17. EKONOMSKI CILJI DRUŽBE IN TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA Vsaka družba se srečuje s potrebo po uresničevanju določenih ciljev kot so: • ekonomska rast in razvoj • zagotavljanje polne zaposlenosti • ohranjanje stabilnosti cen • omogočanje pravične delitve dohodkov • zagotavljanje ekonomske varnosti ……..

18. Ekonomska vprašanjavsake družbe • KAJ IN KOLIKO se bo v neki družbi proizvajalo (produciralo) in v kakšnih količinah • KAKO se bodo dobrine producirale, torej, kdo jih bo produciral, s kakšnimi sredstvi ter po kakšnem tehnološkem postopku. - ZA KOGA bodo dobrine producirane, kdo in koliko jih bo sodelovalo v prisvajanju koristi od produciranih dobrin in storitev

19. GOSPODARSKA DEJAVNOST

20. KROŽNI TOK GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

21. KROŽNI TOK GOSPODARSKE DEJAVNOSTI • Med ekonomskimi osebki se prelivata v obratnih smereh dva ekonomska tokova: tok proizvodov in proizvodnih dejavnikov je stvarni tok, tok plačil pa je denarni tok. Proizvodnja in potrošnja sta neločljivo povezani: • izdatki podjetij za nakup proizvodnih dejavnikov so dohodki gospodinjstev, • dohodki podjetij so hkrati izdatki gospodinjstev za potrošne dobrine

22. NATURALNO GOSPODARSTVO

23. EKONOMSKE POTREBE IN KORISTNOST DOBRIN Potrebe zadovoljujemo z dobrinami in storitvami. Dobrina je vsako dosegljivo sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti kakšno potrebo – s tem ima dobrina uporabno vrednost. Sposobnost dobrine, da zadovolji kakšno potrebo, imenujemo tudi koristnost dobrine.

24. EKONOMSKE POTREBE IN KORISTNOST DOBRIN Skupno korist od vseh enot določene dobrine imenujemo celotna koristnost. Zadovoljstvo, ki nam ga daje dodatna enota dobrine imenujemo mejna koristnost. Ker je potreba vse bolj zadovoljena, se za nadaljnje enote mejna koristnost znižuje. Iz te zakonitosti izhaja zakon padajoče mejne koristnosti, ki pojasnjuje ravnanje posameznikov pri nakupih in porabi blaga

25. EKONOMSKE POTREBE IN KORISTNOST DOBRIN Potrošnik torej primerja mejno koristnost dobrin s ceno oz. zneskom, ki ga je plačal zanje. Kljub temu, da se potrošnik pri nakupih srečuje z dvema omejitvama, razpoložljivimi denarnimi sredstvi in cenami dobrin, bo pri izbiri upošteval tudi lastne potrebe in ne bo kupoval dobrin samo zato, ker so poceni

26. Oportunitetni ali alternativni strošek nakupa druge dobrine • Cena dobrine A je 100 EUR, dobrine B 200 EUR, potrošnik razpolaga s 600 EUR dohodka in vsega potroši (kombinira nakup dobrine A in dobrine B). • V tabeli, katera vam prikazuje lestvico mogočih nakupov (dobrine A in dobrine B), so vneseni manjkajoči podatki:

27. Mejna koristnost Pete tablice sploh ne moreš več pojesti, torej zate nima koristnosti. Zadovoljstvo, ki nam ga daje dodatna enota dobrine, je mejna koristnost. Skupno zadovoljstvo porabnika od vseh enot dobrine je celotna koristnost.

28. IZBIRA POSAMEZNIKA PRI NAKUPU Peter dobi vsak mesec 120 EUR štipendije. Porabi jo le za dve dobrini: dobrina A stane 30 EUR, dobrina B pa 15 EUR. Tabela prikazuje vse mogoče kombinacije nakupa, pri katerih Peter porabi ves dohodek.

29. IZBIRA DRUŽBE PRI PROIZVAJANJU Pri proizvodnji smo omejeni s količino proizvodnih dejavnikov in učinkovitostjo teh dejavnikov. Obe se s tehnološkim razvojem nenehno povečujeta. Šivilja lahko na dan zašije pet hlač, strojna proizvodnja pa omogoča delavcu občutno večjo proizvodnjo v enakem času.

30. PROIZVODNJA (PRODUKCIJA) • Proizvodnja je začetek procesa reprodukcije, ki se konča s porabo dobrin in nadaljuje v nov proces proizvodnje. • Z razvojem novih proizvodov skušajo vplivati na razvoj potrošnih navad, s tem »proizvajajo« potrebe in potrošnjo.

31. Proizvodnja Praktično vse dobrine prihajajo iz proizvodnje. Proizvodnja je postopek, pri katerem naravne prvine spreminjamo v dobrine, oziroma v katerem iz surovin, materialov in polizdelkov s pomočjo strojev, orodij in dela ter seveda znanja ustvarjamo takšne dobrine (proizvode in storitve), ki lahko zadovoljijo potrebe ljudi in imajo zanje zaželeno uporabno vrednost. Poteka v primarnih, industrijskih in storitvenih podjetjih.

32. PRODUKCIJSKI FAKTORJI • Inovacije zadnjih dveh stoletij so prinesle nove vire energije ter čedalje bolj izpopolnjene stroje, prevozna sredstva in tehnološke postopke. Kaj potrebujemo za sodobno proizvodnjo' • Za proizvodnjo so potrebne hkrati različne sestavine, prvine ki jim pravimo proizvodni dejavniki oz. produkcijski faktorji.

33. PROIZVODNI DEJAVNIKI - GLEDE NA DOHODEK LASTNIKA V proizvodnji sodelujejo številni ekonomski osebki, ki so lastniki proizvodnih dejavnikov: DELOVNE SILE, ZEMLJE IN KAPITALA. DELO IN DELOVNA SILA • Delo je zavestna in premišljena človekova dejavnost. Pri delu uporabljamo delovno silo, to so fizične, umske in moralne sposobnosti

34. PROIZVODNI DEJAVNIKI - GLEDE NA DOHODEK LASTNIKA ZEMLJA • Zemlja je naravna (osnovna) danost za proizvodnjo: kmetijska in zazidljiva zemljišča, gozdovi, surovine, rudna bogastva in energetski viri. KAPITAL • Kapital je vse proizvedeno bogastvo, ki ga namenimo za proizvodnjo: orodja stroji in druga proizvodna oprema, materiali, surovine, polizdelki, stavbe, ceste, šole, vozila.

35. Proizvodnih sredstev po Marxovi razčlenitvi so: • delovna sredstva - so stroji, zgradbe, zemljišča, orodja (sodelujejo v številnih proizvodnih procesih, ne spreminjajo oblike, se postopoma obrabljajo), • predmeti dela - so surovine, materiali, polizdelki, energija ( sodelujejo v enem proizvodnem procesu, se v njem preoblikujejo in porabijo), • delo (delovna sila) – zavestna in premišljena človekova dejavnost (izkoriščamo umske in fizične sposobnosti človeka). • Proizvodni dejavniki so relativno redki, zato moramo z njimi ravnati gospodarno: • z danimi dejavniki proizvesti čim več dobrin, - ali – • določeno količino dobrin proizvesti s čim manjšo porabo proizvodnih dejavnikov.

36. AKUMULACIJA KAPITALA Vendar bo v tem primeru začel prihodnji proizvodni proces z enako velikim kapitalom. Dobiček lahko tudi akumulira – shrani za nadaljnjo proizvodnjo. Tako bo povečal in izboljšal kapital: pridobil dodatnoin sodobnejšo opremo, zaposlil nove delavce.

37. PROIZVODNI STROŠKI • Vsi stroški, ki nastajajo v proizvodnji so celotni stroški (spremenljivi in fiksni stroški). • Vsak dodaten proizvod poveča celotne stroške. Te stroške, ki nastanejo zaradi proizvodnje dodatne enote izdelka, imenujemo meji stroški.

38. PROIZVODNI STROŠKI Za poslovno odločanje podjetnika so pomembni tudi stroški na enoto proizvoda – povprečni stroški. To so vsi stroški proizvodnje, stalni in spremenljivi, ki odpadejo na posamezen izdelek. Krivulja povprečnih stroškov ima obliko črke U. To področje imenujemo ekonomija obsega; to pomeni »prihranek pri stroških zaradi večanja količine proizvodnje«.

39. Dobiček • Če vse stroške, ki se nanašajo na proizvodnjo določene količine proizvodov v danem obdobju, seštejemo dobimo celotne ali skupne stroške. Podjetnik pri svojem izračunu poslovnega rezultata upošteva: • Dobiček = celotni prihodek - celotni stroški

40. STROŠKI, PRIHODKI, ODHODKI IN POSLOVNI IZID • STROŠKI • Strošek je cenovno izraženi potrošek prvin poslovnega procesa. Strošek je zmnožek določenega potroška in cene za enoto tega potroška. • STROŠEK = POTROŠEK X CENA • PRIHODKI • Prihodki so iztržki od prodanih proizvodov, trgovskega blaga

41. Vrste prihodkov: • - poslovni prihodki, • POSLOVNI PRIHODKI = PRODAJNA CENA X • PRODAJNA KOLIČINA • - finančni prihodki se pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami • - drugi prihodki prejete kazni, odškodnine, izterjane odpisane terjatve

42. ODHODKI Vrste odhodkov: • poslovni odhodki, so vrednosti prodanih proizvodov ali opravljenih storitev, nabavne vrednosti prodanega materiala in blaga ter prevrednotovalni poslovni odhodki. • finančni odhodki, so odhodki iz finančnih obveznosti • drugi odhodki (denarne kazni, odškodnine idr.).

43. POSLOVNI IZID POSLOVNI IZID = PRIHODKI - ODHODKI

44. EKONOMIJA OBSEGA Te stroške, ki nastanejo zaradi proizvodnje dodatne enote izdelka, imenujemo meji stroški. Za poslovno odločanje podjetnika so pomembni tudi stroški na enoto proizvoda – povprečni stroški. To so vsi stroški proizvodnje, stalni in spremenljivi, ki odpadejo na posamezen izdelek.

45. UČINKOVITOST PROIZVAJANJA • V zvezi s tem moramo ločevati troje pojmov, in sicer: • tehnološka (tehnična) učinkovitost, ki meri rabo inputov s fizičnimi izrazi, • ekonomska učinkovitost, ki meri rabo inputov s stroškovnimi izrazi, ter • inženirska učinkovitost, ki govori o najmanjših potroških določene prvine za dani output.

46. KAZALNIKI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA Uspešnost gospodarjenja preverjajo z različnimi kazalniki: to so donosnost, gospodarnost in produktivnost dela. Kazalniki primerjajo učinek z vloženimi sredstvi in iz različnih zornih kotov prikazujejo učinkovitost podjetja.

47. DONOSNOST oz. RENTABILNOST

48. GOSPODARNOST oz. EKONOMIČNOST : • VREDNOST PROIZVODNJE • CELOTNI STROŠKI • Gospodarnost je razmerje med vrednostjo proizvodov (to je celotnim prihodkom) in celotnimi stroški. Pokaže, v kolikšni meri vrednost proizvodnje presega stroške. • Kadar je vrednost proizvodnje enaka stroškom, je podjetje ravno na meji (pragu) gospodarnosti – gospodarnost je 1.

49. PRODUKTIVNOST DELA : • PROIZVODNJA • DELO • VREDNOST PROIZVODNJE • DELO • Produktivnost dela je razmerje med količino ali vrednostjo proizvodov in številom delavcev. Pokaže koliko povprečno proizvede delavec v določenem času..

50. PRODUKTIVNOST DELA : Produktivnost dela je odvisna od vseh proizvodnih dejavnikov: • znanja, spretnosti in podjetnosti delavcev, • tehnične opremljenosti dela, učinkovitosti delovnih sredstev in uvajanja inovacij v proizvodnjo, • naravnih danosti.