PRAVO IN EKONOMIKA EU 2013/2014

1. PRAVO IN EKONOMIKA EU2013/2014

2. EVROPSKO GOSPODARSTVO Nastanek in razvoj

3. DVA KONCEPTA EVROPSKEGA POVEZOVANJA Federalistično in medvladno sodelovanje - vprašanje globine evropskega sodelovanja - federalizem – nadnacionalne institucije - funkcionalizem - medvladno sodelovanje,države ohranijo suverenost Medvladne iniciative - OEEC (1948), Svet Evrope (1949), EFTA (1960) Federalistične iniciative - ESPJ (1951), EGS (1958)

4. STOPNJE GOSPODARSKE INTEGRACIJE

6. ZAČETNE IDEJE EVROPSKEGA POVEZOVANJA ideje Evrope brez meja (Dante Alighieri – “O monarhiji”: nadnacionalna sila, ki bo spoštovala razliko med ljudmi in tradicijami) Friedrich Naumann (1915): izhaja iz ideje Adama Smitha (“možnosti delitve dela so omejene z obsegom trga”)  za evropske države je optimalno, da se pri tekmovanju na svetovnem trgu združijo ustanovni kongres Evropskega gibanja 1926 na Dunaju Winston Churchill (1946): “Partnerstvo med Francijo in Nemčijo je prvi korak obnovitve evropske družine.” ustanovitev Evropske federalistične unije (Union of European Federalists), Pariz 1946

7. KRONOLOGIJA EVROPSKEGA POVEZOVANJA 2. svetovna vojna  begunci, lakota, racioniranje, hladna vojna 1944 Bretton Woods: ustanovitev IMF in WB 1947 Marshallov plan 1947 GATTŽeneva 1948 OEEC Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje 1948 Bruseljska pogodba(F, VB, Beneluks) 1949 NATO 1949 SEV(Svet za vzajemno gospodarsko pomoč; pod okriljem SZ) 1950EPU(European Payment Union; Evropska plačilna unija) 1959 Svet Evrope 1960 OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

8. MEDVLADNO POVEZOVANJE 1948: članice Komiteja za evropsko ekonomsko sodelovanje ustanovijo Organizacijo za evropsko ekonomsko sodelovanje - OEEC ideja: liberalizacija trgovine lahko poveča rast in pospeši industrializacijo 1949: Svet Evrope s sedežem v Strasbourgu (Londonska pogodba) - človekove pravice, svoboda medijev, zdravstvo, pravo in humanitarna dejavnost prevladal minimalističen britansko – skandinavski koncept evropske integracije

9. MARSHALLOV PLAN European Recovery Programme (imenovan po Državnem sekretarju ZDA Georgu Marshallu - Marshallov plan) sprejet aprila 1948 pogoj za pomoč: skupen nastop držav prejemnic pomoči 1947: 16 držav organizira Komite za evropsko gospodarsko sodelovanje – CEEC (Pariška konferenca) koordinacija distribucije pomočiin spodbuda liberalizaciji trgovine 1948-1952: izvajanje programa v vrednosti 15 mrd. $ največje prejemnice: Velika Britanija 23%, Francija 20%, ZRN 10%

10. ORGANIZACIJA ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD) ZDA, Velika Britanija, Francija in ZRN leta 1960 podpisale sporazum (veljaven od 1961 dalje) o preobrazbi OEEC v OECD sporazum razširjen s 16 na 20 držav, vključno z ZDA in Kanado cilj: spodbujanje ekonomske stabilnosti in demokracije v članicah in manj razvitih državah sredstva za dosego ciljev: svetovanje, izmenjava makroekonomskih informacij, napovedi in koordinacija ekonomskih politik Slovenija članica od julija 2010

11. EVROPSKA SKUPNOST ZA SVOBODNO TRGOVINO (EFTA) britanska pobuda za skupnost svobodne trgovine z industrijskim blagom, podana v OEEC leta 1956 1960: Stockholmska konvencija - ustanovitev EFTA ustanovne članice: Velika Britanija, Danska, Norveška, Avstrija, Švedska, Švica kasneje pridružene članice: Portugalska, Islandija in Finska območje svobodne trgovine omejeno na industrijsko blago

12. FEDERALISTIČNO POVEZOVANJE Francija se odloči nadaljevati povezovanje brez federalizmu očitno nenaklonjene Velike Britanije nemški gospodarski čudež – hitro okrevanje po 2. svetovni vojni razmislek o tem, kako Nemčiji (ZRN) “vrniti” položaj velike sile, a hkrati preprečiti, da bi ponovno ogrožala mir v Evropi Shumanov plan (avtorja: Robert Shuman, francoski zunanji minister in Jean Monnet) - odprava rivalstva med Nemčijo in Francijo - regulacija kapacitet ponudbe jekla v Zahodni Evropi

13. KRONOLOGIJA “NASTAJANJA” EVROPSKE UNIJE Julij 1952 – Evropska skupnost za premog in jeklo (Belgija, ZRN, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska) (6) Januar 1958 - Rimska pogodba, EGS (EEC) in Euratom (6) Januar 1973 – pridružitev Danske, Irske in Velike Britanije (9) Januar 1981 – pridružitev Grčije (10) Januar 1986 – pridružitev Španije in Portugalske (12) Junij 1993 – odločitev o širjenju na Vzhod November 1993 - uveljavitev Pogodbe o EU (Maastrichtske pogodbe) Januar 1995 – pridružitev Avstrije, Finske in Švedske (15) Maj 1999 – uveljavitev Amsterdamske pogodbe iz 1997 Februar 2003 – uveljavitev pogodbe iz Nice iz 2001, širitev EU 2003– konvencija za Evropsko ustavo Maj 2004 – pridružitev Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije (25) Junij 2004 – pogodba o ustavi Januar 2007 – pridružitev Romunije in Bolgarije (27) Julij 2013 – Hrvatska (28)

14. EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO (ESPJ) aprila 1951: v Parizu ustanovljena ESPJ (Francija, ZRN, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg) cilj: rast življenjskega standarda bistvo sporazuma: enoten trg za premog in jeklo regulacijo na tem trgu opravlja Visoka oblast, zvezo z vladami ima prek Sveta ministrov Visoka oblast pospešuje investicijske programe, oblikuje sistem produkcijskih kvot in razveljavlja morebitne kartelne sporazume sporazum, podpisan za obdobje 50 let, veljati začne 23. 6. 1952

15. EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST (EGS) 1956: Spaakovo poročilo (Paul-Henri Spaak – Belgija) o učinkih integracije na področju premoga in jekla, prometa in energije, sprejeto na sestanku ministrov šesterice (Francija, ZRN, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg) ideja nastala zaradi ugodnih rezultatov ekonomske integracije držav Beneluksa 1957: ustanovitev EGS z Rimsko pogodbo pogodba začne veljati 1. 1. 1958

16. POMEMBNE POGODBE IN PRELOMI Rimska pogodba 1958-1992 štiri svobode, carinska unija, konkurenčni trg, integracija trga dela in kapitala, skupna kmetijska politika, socialna politika, denarni sistem Maastrichtska pogodba 1992-2004, trije stebri, Evropska skupnost, evropska zakonodaja, nadnacionalnost Pogodba o ustavi (2004) in Lizbonska pogodba (2007) Pet velikih institucij EU: Evropski svet, Svet ministrov, Evropska komisija, Evropski parlament, sodišče EU EGS in EFTA (prepletanje, razpadanje EFTE) širjenje na vzhod (Amsterdam, Nica) ustvarjanje denarne unije (Maastricht)

17. RIMSKA POGODBA Cilji EGS: gospodarski razvoj, življenjski standard, zaščita okolja, solidarnost med članicami, enakost med spoloma Sredstva za dosego ciljev EGS: a) štiri svoboščine: prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala; b) skupna trgovinska politika; c) skupna kmetijska in prometna politika; d) koordinacija politik zaposlovanja, varstva okolja, spodbujanje konkurenčnosti, znanstvene in tehnološke politike; e) ustanovitev Evropskega socialnega sklada; f) prispevek k izobraževanju in usposabljanju; g) zagotavljanje zdravstvenega varstva; h) povezava s čezmorskimi deželami. Rimska pogodba sklenjena za nedoločen čas s tranzicijskim obdobjem 12 let

18. SOOBSTOJ POVEZAV Z RAZLIČNIM KONCEPTOM POVEZOVANJA V 60-IH  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

19. EGS IN VELIKA BRITANIJA zaradi zaostajanja gospodarske rasti v Veliki Britaniji (VB) za rastjo v EGS se je 1961 britanski premier Harold Macmillan odločil za pogajanja o članstvu VB v EGS dolga pogajanja (npr. razprave o uvozu kriket palic iz Indije in kengurujevega mesa iz Avstralije) 1963: de Gaulle zaključil, da VB še ni pripravljena za vstop v EGS

20. POGODBA O ZDRUŽITVI IN LUKSEMBURŠKI KOMPROMIS Bruseljski sporazum (podpisan aprila 1965, veljaven od julija 1965; The Merger Treaty) združil organe ESPJ, EGS in Euratoma ter ustanovil Svet in Komisijo Evropskih skupnosti skupen parlament in sodišče že od 1958 1966: Luksemburški kompromis o načinu odločanja v ES: a) v pomembnih zadevah Svet ministrov odloča o predlogu Evropske Komisije s konsenzom b) v primeru nesoglasij pogajanja potekajo toliko časa, da je dosežen enoten dogovor odpravljeno preglasovanje v Svetu ministrov ES

21. PRVI REZULTATI EGS do julija 1968 odpravljene vse carine v menjavi med članicami ES uvedene skupne carine za menjavo s tretjimi državami CARINSKA UNIJA višina carinskih stopenj je bila določena kot povprečje med najvišjimi (običajno francoske) in najnižjimi (običajno nizozemske) “posebni sporazumi” – preferenčni trgovinski sporazumi z državami izven Evrope (1963 – z 18 afriškimi državami) financiranje s prispevki članic: od 1970 dalje vsaka članica prispevala 1% pobranega davka na dodano vrednost, iz davka na uvoz hrane ter skupnih carin

22. RAZVOJ RAZLIČNIH KONCEPTOV POVEZOVANJA preferenčna liberalizacija v okviru EGS in EFTE se nadaljuje - carinska unija EGS in območje proste trgovine v okviru EFTE oblikovana do leta 1968 “diskriminatorni” učinki (učinek preusmeritve trgovine) vodijo do novih političnih pritiskov po vstopu držav EFTE v EGS trg EGS je večji in raste hitreje; izvozniki iz držav članic EFTE so v čedalje slabšem položaju

23. PRVA ŠIRITEV EGS maja 1967 VB vloži drugo prošnjo za članstvo v ES motiv: dostop do velikega, bogatega in rastočega trga problem: primanjkljaj v britanski plačilni bilanci za vstop prosijo tudi: Danska, Irska in Norveška 1972 podpisan (velja od: 1. 1. 1973) sporazum o vstopu VB, Danske, Irske in Norveške v ES petletno tranzicijsko obdobje Norvežani na referendumu članstvo v ES zavrnejo VB in Danska izstopita iz EFTE EGS sklenila bilateralne sporazume o prosti trgovini s preostalimi članicami EFTA o svobodni menjavi industrijskega blaga 1975: Britanci na referendumu potrdijo članstvo v ES 1975: sporazum o “posebnih odnosih” EGS z državami izven Evrope razširjen na več afriških, pacifiških in karibskih držav

24. PREKRIVANJE RAZLIČNIH OBLIK INTEGRACIJE V EVROPI  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

25. EVROPESIMIZEM IN OPTIMIZEM (1975-1986) Politični šoki: - Luksemburški kompromis (1966) in širitev privedeta do krize sistemov odločanja - načrti ekonomske integracije, predvideni v Rimski pogodbi preloženi (približevanje zakonodaje, denarno povezovanje) Ekonomski šoki: - razpad Bretton-Woodskega sistema (1971-1973) - propad denarne sheme ES - 1973 in 1979: naftni šoki in stagflacija - rastoči stroški skupne kmetijske politike povzročajo trenja glede proračuna (posebno v odnosih z VB) Optimizem januar 1981: v ES vstopi Grčija Evropski denarni sistem (EMS), vzpostavljen leta 1979,deluje dobro proračunski pogodbi (1970, 1975) 1979: Cassis de Dijon – načelo vzajemnega priznavanja, odprava necarinskih omejitev 1986: Španija in Portugalska po demokratizaciji vstopita v ES

26. POTREBE PO BOLJ ENOTNEM TRGU ES menjavo med državami članicami ovirale močne necarinske ovire (različni standardi, ipd.) zaostritev gospodarske tekme med ES, ZDA, Japonsko in novo-industrializiranimi državami po 115. členu Rimske pogodbe (“gospodarske težave”) je Evropska komisija članicam dovoljevala uvajanje kvot (na japonske avtomobile in tekstil iz nerazvitih držav), tako so lahko blokirale tudi uvoz iz drugih članic  nastale velike razlike v cenah in (ne)učinkovitosti trga 1983 poslovna skupnost organizirala vplivno okroglo mizo (Philips, Volvo, ..) generalni direktor Philipsa Wisse Dekker predlagal oblikovanje enotnega evropskega trga

27. PROGRAM ENOTNEGA TRGA junij 1985: Bela knjiga ali Cockfieldovo poročilo o Programu enotnega trga (program): 282 zakonskih predlogov in rok izvedbe do konca 1992 cilji: - odprava necarinskih omejitev menjave med DČ - odprava razlik v regulaciji - odprava fizičnih, tehničnih in fiskalnih ovir menjavi vprašanje: ali vzajemno priznavanje predstavlja grožnjo nacionalni regulaciji; bo prišlo do tekme do dna (“race to thebottom”)? Liberalizacija trgovine z blagom - poenostavitev oziroma odprava mejnih postopkov - harmonizacija stopenj DDV v okviru opredeljenih meja - liberalizacija javnih naročil - harmonizacija in vzajemno priznavanje tehničnih standardov v proizvodnji, pakiranju in oglaševanju Liberalizacija trga produkcijskih faktorjev - odstranitev vseh kapitalskih kontrol in globlja integracija kapitalskega trga - liberalizacija politike čezmejnega vstopa na trg

28. ENOTNI EVROPSKI AKT februar 1986: podpisan Enotni evropski akt (Single European Act) – velja od 1. julija 1987 implementacija Programa enotnega evropskega trga povrnjena možnost preglasovanja v Svetu ministrov uveljavljena dva načina odločanja v ES: a) Metoda skupnosti: Evropska komisija predlaga, odločata Evropski parlament in Svet ministrov; odločitev Sveta ministrov je včasih soglasna, včasih s preglasovanjem b) Medvladna metoda: medsebojna pogajanja vlad; tvorba zavezništev znotraj ES krepitev vloge Evropske komisije pravica veta držav članic (Britanska zahteva): - obdavčenje - delavske pravice - mobilnost ljudi Evropski svet formalno vključen v strukturo ES (obvezno srečanje vsaj dvakrat letno) uvedena zunanja politika ES poenotena regulacija na okoljevarstvenem področju naslednji korak izvedbe enotnega evropskega trga: denarna unija

29. SCHENGENSKI SPORAZUM 1985: pet članic EGS (Belgija, Francija, ZRN, Luksemburg, Nizozemska) podpiše sporazum o postopni ukinitvi nadzora na skupnih notranjih mejah 1995: sporazum nadomesti Schengenska konvencija (podpisana 1990) vključen v pravo EU z Amsterdamsko pogodbo (1997) pristop predviden za vse članice, razen Velike Britanije in Irske (opt-out) članice tudi: Islandija, Švica in Norveška članice niso (poleg Velike Britanije, Irske): Bolgarija, Ciper, Romunija Pravila schengenskega pravnega reda predvidevajo:  odpravo mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah skupno zbirko pravil za osebe, ki prehajajo zunanje meje držav članic, vključene v schengensko območje ločevanje oseb, ki potujejo znotraj schengenskega območja, od tistih, ki prihajajo iz držav zunaj schengenskega območja, na letaliških terminalih in, kadar je mogoče, v pristaniščih uskladitev pravil v zvezi s pogoji vstopa v države schengenskega režima in poenotenje pogojev za pridobitev vizuma za kratkoročno prebivanje

30. MAASTRICHTSKA POGODBA - 1 1991: Evropski svet v Maastrichtu sprejme Dogovor o Evropski uniji (Settlement about European Union) Značilnosti Maastrichtskega dogovora: a) ureditev zunanje in obrambne politike; b) na “nemški način” vodena denarna politika; c) povečana moč Evropskega parlamenta; d) države Južne Evrope dobe Kohezijski sklad; e) Nizozemska uspe s Socialno listino; f) Velika Britanija dobi možnost “izvzetja” (opt-out) za enotno valuto in socialno listino Maastrichtska pogodba podpisana 7. februarja 1992 izraz EGS zamenjan z ES predelana rimska pogodba z dodatkom poglavja o zunanji in varnostni politiki ter pravosodju  vzpostavljena tristebrna struktura Evropske unije : gospodarska, varnost in zunanji odnosi, sodstvo

31. “DOMINO UČINEK” globlja integracija ES-12 okrepi željo po vključitvi ostalih članic EFTE, saj integracija vpliva na njihova gospodarstva (npr. odtok neposrednih tujih investicij) 1994: oblikovanje Evropskega gospodarskega prostora (European Economic Area– EGP): - največje svetovno območje proste trgovine - izključuje področja kmetijstva, energije, zunanje trgovine, premoga in jekla ter zunanjo in varnostno politiko - članice: države EFTA (Avstrija, Finska, Švedska (od 1995 članice EU), Norveška, Liechtenstein, Islandija) organi: Nadzorni organ EFTE in Sodišče EFTE Švica (članica EFTE) ni del EGP, sklepa bilateralne sporazume z ES konec hladne vojne odpravi odpor članic EFTE do članstva v ES prošnja za članstvo v ES: nekatere članice EFTE, Islandija za članstvo zaprosi šele leta 2009, po finančni krizi 1994: vstop dovoljen Avstriji, Finski, Švedski in Norveški (slednja vstop ponovno zavrne na referendumu) trenutne članice EFTE: Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica

32. VSTOP NEKDANJIH SOCIALISTIČNIH DRŽAV EU: finančna pomoč in posojila novim demokracijam Podpis “Evropskih sporazumov” z državami Srednje in Vzhodne Evrope (SVE): - sporazumi o prosti trgovini z obljubo intenzivnejše integracije in pomoči, sprva ni obljube članstva, 1993 (Copenhagen): možnost članstva držav SVE v EU Copenhagenski kriteriji: - stabilnost institucij, ki predstavljajo jamstvo demokracije - vladavina prava - varstvo človekovih pravic, zaščita manjšin - obstoj delujočega tržnega gospodarstvo in sposobnost soočanja s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami znotraj Unije vrh v Copenhagnu (2002): države SVE lahko vstopijo v EU leta 2004 širitev: maja 2004

33. PRIPRAVE NA ŠIRITEV širitev zahteva reformo institucij pripravljenih pet (osnutkov) pogodb: - Amsterdamska pogodba(1997) - Pogodba iz Nice(2000) - Osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo(2003) - Spremenjen na medvladni konferenci (2003) - Pogodba o Ustavi za Evropo(2004) - Reformna pogodba(2007)

34. AMSTERDAMSKA POGODBA (1997) IN POGODBA IZ NICE (2000) spreminja strukturo stebrov novo oštevilčenje členov več socialne politike, povečanje moči parlamenta fleksibilna integracija, povečana kooperacija ni sporazuma o reformi Komisije, glasovanju v Svetu reforma glavnih institucij dosežena, a slabo izpeljana: - pravila glasovanja v Svetu zelo kompleksna; zmanjšujejo zmožnost delovanja ob večjem številu članic - večinsko glasovanje ne pridobiva na pomenu - ni reforme odločanja v ECB (izpeljana kasneje in na hitro; še pred vstopom novih članic) večina novosti predvidenih za spremembo že v Pogodbi o Ustavi za Evropo

35. POGODBA O USTAVI ZA EVROPO (2004) voditelji EU sprejmejo Laekenskoizjavo (2001) in ustanovijo Evropsko konvencijo, ki naj pripravi novo pogodbo SPREMEMBE: izboljšano odločanje v svetu ministrov; nekoliko več večinskega odločanja vključitev Listine o temeljnih pravicah premik k bolj koherentni zunanji politiki mnogo de factostanj se prizna tudi de iure (npr. nadvlada prava EU) enoten dokument, čiščenje arhaičnih določb, preštevilčenje členov grb, zastava 2005: Francija in Nizozemska zavrneta pogodba na referendumih pogodba ni nikoli ratificirana in uveljavljena

36. REFORMNA (LIZBONSKA) POGODBA (2007) pod nemškim predsedstvom se voditelji EU odločijo, da je reformacija Pogodbe iz Nice nujna, da se zagotovi učinkovito in legitimno delovanje EU Pogodbo o Ustavi za Evropo nadomesti Reformna (Lizbonska) pogodba cilj: izogniti se referendumom, ne da bi pri tem spremenili vsebino: - večina vsebine iz Pogodbe o Ustavi vključena v Reformno pogodbo - drugačna oblika, ni simbolov državnosti Irska na referendumu zavrne Reformno pogodbo (2007) Irska na ponovnem referendumu vendarle potrdi pogodbo (oktober 2009) pogodba začne veljati 1. 12. 2009; PDEU, PEU

37. DILEME EU OSTAJAJO IN SE V KRIZI ŠE KREPIJO Federalisti – kreiranje politične skupnosti z močnimi ustavnimi in institucionalnimi okviri Funkcionalisti – nacionalne vlade prenašajo suverenost na posameznih “nepolitičnih” področjih Nacionalisti – nacionalna država, EU naj se ukvarja z sodelovanjem med državami Subsidiarnost, demokratični deficit Ekonomski atributi državnosti: tiskanje denarja, pobiranje davkov, kontrola tokov blaga, dela in kapitala prek meja, določanje pravil igre – gospodarski sistem Toda: prenos denarne politike na ECB omejitev fiskalne politike s Paktom stabilnosti in rasti opustitev kontrole tokov prek meja “acquis” in direktive kreirajo gospodarski sistem

38. ODNOSI MED RAZLIČNIMI ORGANIZACIJAMI V EVROPSKEM PROSTORU Vir: Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/European_Free_Trade_Association.