1 / 59

PRAVO IN EKONOMIKA EU

PRAVO IN EKONOMIKA EU. EVROPSKO GOSPODARSTVO. Nastanek in razvoj. STOPNJE GOSPODARSKE INTEGRACIJE. ZAČETNE IDEJE EVROPSKEGA POVEZOVANJA. ideje Evrope brez meja (Dante Alighieri – “O monarhiji”: nadnacionalna sila, ki bo spoštovala razliko med ljudmi in tradicijami)

kynton
Download Presentation

PRAVO IN EKONOMIKA EU

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. PRAVO IN EKONOMIKA EU

  2. EVROPSKO GOSPODARSTVO Nastanek in razvoj

  3. STOPNJE GOSPODARSKE INTEGRACIJE

  4. ZAČETNE IDEJE EVROPSKEGA POVEZOVANJA ideje Evrope brez meja (Dante Alighieri – “O monarhiji”: nadnacionalna sila, ki bo spoštovala razliko med ljudmi in tradicijami) Friedrich Naumann (1915): izhaja iz ideje Adama Smitha (“možnosti delitve dela so omejene z obsegom trga”)  za evropske džave je optimalno, da se pri tekmovanju na svetovnem trgu združijo ustanovni kongres Evropskega gibanja 1926 na Dunaju Winston Churchill (1946): “Partnerstvo med Francijo in Nemčijo je prvi korak obnovitve evropske družine.” ustanovitev Evropske federalistične unije (Union of European Federalists), Pariz 1946

  5. KRONOLOGIJA EVROPSKEGA POVEZOVANJA 2. svetovna vojna  begunci, lakota, racioniranje, hladna vojna 1944 Bretton Woods: ustanovitev IMF in WB 1947 Marshallov plan 1947 GATT Ženeva 1948 OEEC Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje 1948 Bruseljska pogodba (F, VB, Beneluks) 1949 NATO 1949 SEV (Svet za vzajemno gospodarsko pomoč; pod okriljem SZ) 1950 EPU (European Payment Union; Evropska plačilna unija) 1959 Svet Evrope 1960 OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

  6. KRONOLOGIJA “NASTAJANJA” EVROPSKE UNIJE Julij 1952 – Evropska skupnost za premog in jeklo (Belgija, ZRN, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska) (6) Januar 1958 - Rimska pogodba, EGS (EEC) in Euratom (6) Januar 1973 – pridružitev Danske, Irske in Velike Britanije (9) Januar 1981 – pridružitev Grčije (10) Januar 1986 – pridružitev Španije in Portugalske (12) Junij 1993– odločitev o širjenju na Vzhod November 1993 - uveljavitev Pogodbe o EU (Maastrichtske pogodbe) Januar 1995 – pridružitev Avstrije, Finske in Švedske (15) Maj 1999 – uveljavitev Amsterdamske pogodbe iz 1997 Februar 2003 – uveljavitev pogodbe iz Nice iz 2001, širitev EU 2003 – konvencija za Evropsko ustavo Maj 2004 – pridružitev Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije (25) Junij 2004 – pogodba o ustavi Januar 2007 – pridružitev Romunije in Bolgarije (27)

  7. MARSHALLOV PLAN European Recovery Programme (imenovan po Državnem sekretarju ZDA Georgu Marshallu - Marshallov plan) sprejet aprila 1948 pogoj za pomoč : skupen nastop držav prejemnic pomoči 1947: 16 držav organizira Komite za evropsko gospodarsko sodelovanje – CEEC (Pariška konferenca) koordinacija distribucije pomočiin spodbuda liberalizaciji trgovine 1948-1952: izvajanje programa v vrednosti 15 mrd. $ največje prejemnice: Velika Britanija 23%, Francija 20%, ZRN 10%

  8. DVA KONCEPTA EVROPSKEGA POVEZOVANJA Federalistično in medvladno sodelovanje - vprašanje globine evropskega sodelovanja - federalizem – nadnacionalne institucije - funkcionalizem - medvladno sodelovanje,države ohranijo suverenost Medvladne iniciative - OEEC (1948), Svet Evrope (1949), EFTA (1960) Federalistične iniciative - ESPJ (1951), EGS (1958)

  9. MEDVLADNO POVEZOVANJE 1948: članice Komiteja za evropsko ekonomsko sodelovanje ustanovijo Organizacijo za evropsko ekonomsko sodelovanje - OEEC ideja: liberalizacija trgovine lahko poveča rast in pospeši industrializacijo 1949: Svet Evrope s sedežem v Strasbourgu (Londonska pogodba) - človekove pravice, svoboda medijev, zdravstvo, pravo in humanitarna dejavnost prevladal minimalističen britansko – skandinavski koncept evropske integracije

  10. ORGANIZACIJA ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD) ZDA, Velika Britanija, Francija in ZRN leta 1960 podpisale sporazum (veljaven od 1961 dalje) o preobrazbi OEEC v OECD sporazum razširjen s 16 na 20 držav, vključno z ZDA in Kanado cilj: spodbuda gospodarskega razvoja manj razvitih držav, ki niso članice OECD sredstva za dosego ciljev: svetovanje, izmenjava makroekonomskih informacij, napovedi in koordinacija ekonomskih politik Slovenija članica od julija 2010

  11. EVROPSKA SKUPNOST ZA SVOBODNO TRGOVINO (EFTA) britanska pobuda za skupnost svobodne trgovine z industrijskim blagom, podana v OEEC leta 1956 1960: Stockholmska konvencija - ustanovitev EFTA ustanovne članice: Velika Britanija, Danska, Norveška, Avstrija, Švedska, Švica kasneje pridružene članice: Portugalska, Islandija in Finska območje svobodne trgovine omejeno na industrijsko blago

  12. FEDERALISTIČNO POVEZOVANJE Francija se odloči nadaljevati povezovanje brez federalizmu očitno nenaklonjene Velike Britanije nemški gospodarski čudež – hitro okrevanje po 2. svetovni vojni razmislek o tem, kako Nemčiji (ZRN) “vrniti” položaj velike sile, a hkrati preprečiti, da bi ponovno ogrožala mir v Evropi Shumanov plan (avtorja: Robert Shuman, francoski zunanji minister in Jean Monnet) - odprava rivalstva med Nemčijo in Francijo - regulacija kapacitet ponudbe jekla v Zahodni Evropi

  13. EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO (ECSC) aprila 1951: v Parizu ustanovljena ECSC (Francija, ZRN, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg) cilj: rast življenjskega standarda bistvo sporazuma: enoten trg za premog in jeklo regulacijo na tem trgu opravlja Visoka oblast (High Authority), zvezo z vladami ima preko Sveta ministrov Visoka oblast pospešuje investicijske programe, oblikuje sistem produkcijskih kvot in razveljavlja morebitne kartelne sporazume. sporazum, podpisan za obdobje 50 let, veljati začne 23. VI. 1952

  14. EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST (EGS) 1956: Spaakovo poročilo (Paul-Henri Spaak – Belgija) o učinkih integracije na področju premoga in jekla, prometa in energije, sprejeto na sestanku ministrov šesterice (Francija, ZRN, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg) ideja nastala zaradi ugodnih rezultatov ekonomske integracije držav Beneluksa 1957: ustanovitev EEC z Rimsko pogodbo pogodba začne veljati 1. januarja 1958

  15. RIMSKA POGODBA Cilji EEC: gospodarski razvoj, življenjski standard, zaščita okolja, solidarnost med članicami, enakost med spoloma Sredstva za dosego ciljev EEC: a) štiri svobode gibanja: blaga, oseb, storitev in kapitala; b) skupna trgovinska politika; c) skupna kmetijska in prometna politika; d) koordinacija politik zaposlovanja, varstva okolja, spodbujanja konkurenčnosti, znanstvene in tehnološke politike; e) ustanovitev Evropskega socialnega sklada; f) prispevek k izobraževanju in usposabljanju; g) zagotavljanje zdravstvenega varstva. h) povezava s čezmorskimi deželami Rimska pogodba sklenjena za nedoločen čas s tranzicijskim obdobjem 12 let

  16. EURATOM rimski sporazum je skupaj z EEC ustanovil tudi Evropsko skupnost za atomsko energijo (Euratom) pospešitev razvoja nuklearne industrije (R&D, varnostni standardi, pospešitev investicij, zagotovitev ponudbe goriva, skupen trg specifičnih materialov in opreme) uporaba nuklearne energije v miroljubne namene sklenjen za nedoločen čas

  17. SOOBSTOJ POVEZAV Z RAZLIČNIM KONCEPTOM POVEZOVANJA V 60-IH  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  18. EGS IN VELIKA BRITANIJA zaradi zaostajanja gospodarske rasti v Veliki Britaniji (VB) za rastjo v EGS se je 1961 britanski premier Harold Macmillan odločil za pogajanja o članstvu VB v EEC dolga pogajanja (npr. razprave o uvozu kriket palic iz Indije in kengurujevega mesa iz Avstralije) 1963: de Gaulle zaključil, da VB še ni pripravljena za vstop v EGS

  19. POGODBA O ZDRUŽITVI IN LUKSEMBURŠKI KOMPROMIS Bruseljski sporazum (podpisan aprila 1965, veljaven od julija 1965; The Merger Treaty) združil organe ESPJ, EGS in Euratoma ter ustanovil Svet in Komisijo Evropskih skupnosti skupen parlament in sodišče že od 1958 1966: Luksemburški kompromis o načinu odločanja v ES: a) v pomembnih zadevah Svet ministrov odloča o predlogu Evropske Komisije s konsenzom. b) v primeru nesoglasij pogajanja potekajo toliko časa, da je dosežen enoten dogovor odpravljeno preglasovanje v Svetu ministrov ES

  20. PRVI REZULTATI EGS do julija 1968 odpravljene vse carine v menjavi med članicami ES uvedene skupne carine za menjavo s tretjimi državami CARINSKA UNIJA višina carinskih stopenj je bila določena kot povprečje med najvišjimi (običajno francoske) in najnižjimi (običajno nizozemske) “posebni sporazumi” z državami izven Evrope (1963 – z 18 afriškimi državami) financiranje s prispevki članic: od 1970 dalje vsaka članica prispevala 1% pobranega davka na dodano vrednost, iz davka na uvoz hrane ter skupnih carin

  21. RAZVOJ RAZLIČNIH KONCEPTOV POVEZOVANJA preferenčna liberalizacija v okviru EGS in EFTE se nadaljuje - carinska unija EGS in območje proste trgovine v okviru EFTE oblikovana do leta 1968 “diskriminatorni” učinki (učinek preusmeritve trgovine) vodijo do novih političnih pritiskov po vstopu držav EFTE v EGS trg EGS je večji in raste hitreje; izvozniki iz držav članic EFTE so v čedalje slabšem položaju

  22. PRVA ŠIRITEV EGS - 1 maja 1967 VB vloži drugo prošnjo za članstvo v ES motiv: dostop do velikega, bogatega in rastočega trga problem: primanjkljaj v britanski plačilni bilanci za vstop prosijo tudi: Danska, Irska in Norveška 1972 podpisan (velja od: 1. januarja 1973) sporazum o vstopu VB, Danske, Irske in Norveške v ES

  23. PRVA ŠIRITEV EGS - 2 petletno tranzicijsko obdobje Norvežani na referendumu članstvo v ES zavrnili VB in Danska izstopita iz EFTE EGS sklenila bilateralne sporazume o prosti trgovini s preostalimi članicami EFTA o svobodni menjavi industrijskega blaga 1975: Britanci na referendumu potrdijo članstvo v ES 1975: sporazum o “posebnih odnosih” EGS z državami izven Evrope razširjen na več afriških, pacifiških in karibskih držav

  24. PREKRIVANJE RAZLIČNIH OBLIK INTEGRACIJE V EVROPI  Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition

  25. DENARNO POVEZOVANJE - 1 dva pogleda na denarno povezovanje: - monetaristični (Barre): takojšnja uveljavitev nepreklicno fiksnih tečajev med valutami - ekonomistični (Schiller): predhodna koordinacija ekonomskih sistemov Wernerjevo poročilo (1970; kompromis med obema pogledoma): - 1. stopnja (1971-1974): koordinacija fiskalne politike, zmanjšanje meja nihanja deviznih tečajev članic - 2. stopnja (1974-): odprava ovir za prost pretok kapitala, počasna odprava nihanja deviznih tečajev, tesnejša koordinacija kratkoročnih gospodarskih politik ter proračunskih in fiskalnih ukrepov - 3. stopnja (-najkasneje 1980): nepreklicno fiksiranje deviznih tečajev, konvergenca ekonomskih politik, ustanovitev Sistema centralnih bank ES (po zgledu Federalnih rezerv) in uvedba skupne valute

  26. DENARNO POVEZOVANJE - 2 1. januarja 1971 se začne vzpostavljanje denarna unija po Wernerjevem predlogu borzni špekulanti zamajejo evropske valute ZDA 15. avgusta 1971 enostransko oznanijo prenehanje veljavnosti sporazuma iz Bretton Woodsa naftna kriza, gospodarska kriza evropska »denarna kača« (april 1971): - nihanja tečajev glede na dolar: največ 2,25% odstopanje od centralne paritete - kača v tunelu: determinira ga dolar in največ 4,5% nihanje tečajev med valutami držav članic ES - Svet ministrov že marca 1973 odločil, da centralne banke niso več obvezane braniti nihanja tečajev Skupnosti glede na dolar (njegov tečaj postane drseč) - »kača brez tunela«  nevarnost borznih špekulacij dve skupini držav: - ZRN, Danska, države Beneluksa + Norveška: trdni devizni tečaji - Francija, Italija, Velika Britanija in Irska: drseči devizni tečaj pretirano tiskanje denarja, visoka inflacija, proračunski primanjkljaj, razvrednotenje vrednosti valut, socialni pretresi, visoka brezposelnost. od treh Wernerjevih stopenj niti druga ni nikoli zaživela

  27. EVROPESIMIZEM (1975-1986) VZROKI: Politični šoki: - Luksemburški kompromis (1966) in širitev privedeta do krize sistemov odločanja - načrti ekonomske integracije, predvideni v Rimski pogodbi preloženi (približevanje zakonodaje, denarno povezovanje) Ekonomski šoki: - razpad Bretton-Woodskega sistema (1971-1973) - propad denarne sheme ES - 1973 in 1979: naftni šoki in stagflacija - rastoči stroški skupne kmetijske politike povzročajo trenja glede proračuna (posebno v odnosih z VB)

  28. POUDAREK NA MEDVLADNEM SODELOVANJU 1974: na srečanju predsednikov držav ali vlad (Paris Summit) sklenejo, da bodo takšna srečanja dvakrat letno pod imenom “Evropski svet” (European Council) Evropski svet v nasprotju z Rimsko ali Pariško pogodbo postal najvišja institucija v ES (v skladu z njima najvišje telo Svet ministrov) večji poudarek na MEDVLADNEM sodelovanju

  29. EVROPSKI DENARNI SISTEM • 1979: Evropski denarni sistem (European Monetary System - EMS) - izhaja iz “denarne kače” • - skupen drseči tečaj valut držav članic do ameriškega dolarja • trije stebri EMS: • - ECU: valutna košarica, sestavljena iz valut vseh držav članic; • - evropski mehanizem denarnih tečajev (ERM) • - Evropski denarni sklad: pomoč nacionalnim denarnim oblastem v primeru valutnih in plačilnobilančnih kriz

  30. SVETLE TOČKE V OBDOBJU 1975-1986 januar 1981: v ES vstopi Grčija Evropski denarni sistem (EMS), vzpostavljen leta 1979,deluje dobro proračunski pogodbi (1970, 1975) 1979: Cassis de Dijon – načelo vzajemnega priznavanja, odprava necarinskih omejitev 1986: Španija in Portugalska po demokratizaciji vstopita v ES

  31. POTREBE PO BOLJ ENOTNEM TRGU ES menjavo med državami članicami ovirale močne necarinske ovire (različni standardi, ipd.) zaostritev gospodarske tekme med ES, ZDA, Japonsko in novo-industrializiranimi državami. po 115. členu Rimske pogodbe (“gospodarske težave”) je Evropska komisija članicam dovoljevala uvajanje kvot (na japonske avtomobile in tekstil iz nerazvitih držav). nastale velike razlike v cenah in (ne)učinkovitost trga 1983 poslovna skupnost organizirala vplivno okroglo mizo (Philips, Volvo, ..) generalni direktor Philipsa Wisse Dekker predlagal oblikovanje enotnega evropskega trga.

  32. PROGRAM ENOTNEGA TRGA - 1 junij 1985: Bela knjiga ali Cockfieldovo poročilo o Programu enotnega trga (program): 282 zakonskih predlogov in rok izvedbe do konca 1992 cilji: - odprava necarinskih omejitev menjave med DČ - odprava razlik v regulaciji - odprava fizičnih, tehničnih in fiskalnih ovir menjavi vprašanje: ali vzajemno priznavanje predstavlja grožnjo nacionalni regulaciji; bo prišlo do tekme do dna (“race to bottom”)?

  33. PROGRAM ENOTNEGA TRGA - 2 Liberalizacija trgovine z blagom - poenostavitev oziroma odprava mejnih postopkov - harmonizacija stopenj DDV v okviru opredeljenih meja - liberalizacija javnih naročil - harmonizacija in vzajemno priznavanje tehničnih standardov v proizvodnji, pakiranju in oglaševanju Liberalizacija trga produkcijskih faktorjev - odstranitev vseh kapitalskih kontrol in globlja integracija kapitalskega trga - liberalizacija politike čezmejnega vstopa na trg

  34. ENOTNI EVROPSKI AKT- 1 februar 1986: podpisan Enotni evropski akt (Single European Act) – velja od 1. julija 1987 implementacija Programa enotnega evropskega trga povrnjena možnost preglasovanja v Svetu ministrov uveljavljena dva načina odločanja v ES: a) Metoda skupnosti: Evropska komisija predlaga, odločata Evropski parlament in Svet ministrov; odločitev Sveta ministrov je včasih soglasna, včasih s preglasovanjem b) Medvladna metoda: medsebojna pogajanja vlad; tvorba zavezništev znotraj ES krepitev vloge Evropske komisije

  35. ENOTNI EVROPSKI AKT- 2 pravica veta držav članic (Britanska zahteva): - obdavčenje - delavske pravice - mobilnost ljudi Evropski svet formalno vključen v strukturo ES (obvezno srečanje vsaj dvakrat letno) uvedena zunanja politika ES poenotena regulacija na okoljevarstvenem področju naslednji korak izvedbe enotnega evropskega trga: denarna unija

  36. SCHENGENSKI SPORAZUM - 1 1985: pet članic EGS (Belgija, Francija, ZRN, Luksemburg, Nizozemska) podpiše sporazum o postopni ukinitvi nadzora na skupnih notranjih mejah 1995: sporazum nadomesti Schengenska konvencija vključen v pravo EU z Amsterdamsko pogodbo (1997) pristop predviden za vse članice, razen Velike Britanije in Irske (opt-out) članice tudi: Islandija, Švica in Norveška članice niso (poleg Velike Britanije, Irske): Bolgarija, Ciper, Romunija

  37. SCHENGENSKI SPORAZUM - 2 Pravila schengenskega pravnega reda predvidevajo:  odpravo mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah skupno zbirko pravil za osebe, ki prehajajo zunanje meje držav članic, vključene v schengensko območje ločevanje oseb, ki potujejo znotraj schengenskega območja, od tistih, ki prihajajo iz držav zunaj schengenskega območja, na letaliških terminalih in, kadar je mogoče, v pristaniščih uskladitev pravil v zvezi s pogoji vstopa v države schengenskega režima in poenotenje pogojev za pridobitev vizuma za kratkoročno prebivanje

  38. ZDRUŽITEV NEMČIJE IN PREDLOG UVEDBE SKUPNE VALUTE predvidena združitev Nemčije odprla vrata kupčijam (Kohl – Mitterand): - Nemčija se v korist denarnemu povezovanju odpove marki - združitev Nemčije mogoča brez nadaljnjih pogajanj Delors predlaga drugo radikalno povečanje intenzivnosti evropske integracije – oblikovanje denarne unije; podpora Kohla in Mitteranda

  39. MAASTRICHTSKA POGODBA - 1 1991: Evropski svet v Maastrichtu sprejme Dogovor o Evropski uniji (Settlement about European Union) Značilnosti Maastrichtskega dogovora: a) ureditev zunanje in obrambne politike; b) na “nemški način” vodena denarna politika; c) povečana moč Evropskega parlamenta; d) države Južne Evrope dobe Kohezijski sklad; e) Nizozemska uspe s Socialno listino; f) Velika Britanija dobi “opcijo za izhod” (opt-out) za enotno valuto in socialno listino Maastrichtska pogodba podpisana 7. februarja 1992 izraz EGS zamenjan z ES

  40. MAASTRICHTSKA POGODBA - 2 predelana rimska pogodba z dodatkom poglavja o zunanji in varnostni politiki ter pravosodju  vzpostavljena tristebrna struktura Evropske unije opredeljene tri faze uvajanja Evropske denarne unije: a) koordinacija fiskalnih in denarnih politik članic; b) ustanovitev Evropski denarni institut (EMI) v Frankfurtu – koordinacija denarnih politik članic v letu 1994; c) uvedba enotne valute: - Svet ministrov do 31. decembra 1996 odloči katere države (vsaj 7) izpolnjujejo pogoje; - najkasneje 1. januarja 1999 te države fiksirajo tečaje svojih valut na ECU - 2002: evro zamenja nacionalne valute teh držav

  41. “DOMINO UČINEK” - 1 globlja integracija ES-12 okrepi željo po vključitvi ostalih članic EFTE, saj integracija vpliva na njihova gospodarstva (npr. odtok neposrednih tujih investicij) 1994: oblikovanje Evropskega gospodarskega prostora (European Economic Area– EGP): - največje svetovno območje proste trgovine - izključuje področja kmetijstva, energije, zunanje trgovine, premoga in jekla ter zunanjo in varnostno politiko - članice: države EFTA (Avstrija, Finska, Švedska (od 1995 članice EU), Norveška, Liechtenstein, Islandija) organi: Nadzorni organ EFTE in Sodišče EFTE Švica (članica EFTE) ni del EGP, sklepa bilateralne sporazume z ES

  42. “DOMINO UČINEK” - 2 konec hladne vojne odpravi odpor članic EFTE do članstva v ES prošnja za članstvo v ES: nekatere članice EFTE, Islandija za članstvo zaprosi šele po finančni krizi leta 2009 1994: vstop dovoljen Avstriji, Finski, Švedski in Norveški (slednja vstop ponovno zavrne na referendumu) trenutne članice EFTE: Islandija, Liechtenstein, Norveška in Švica

  43. VZPOSTAVLJANJE DENARNE UNIJE -1 1. stopnja (1.7.1990-31.12. 1993): - liberalizacija pretoka kapitala - konvergenca gospodarskih politik - sodelovanje med centralnimi bankami - ustanovljen Odbor za denarno politiko (svetovalna vloga) - opredeljena košarica ECU-ja (na podlagi razmerij iz leta 1989) - 1992: vse članice, razen Grčije se pridružijo mehanizmu deviznih tečajev (ERM)

  44. KRIZA ERM (1992-1994) ERM: mehanizem denarnih tečajev (ERM), ki uporablja ECU (valutna košarica, sestavljena iz valut vseh držav članic) kot osnovno vrednostno enoto pri določanju tečajnih razmerij znotraj ES september 1992: izločitev angleškega funta in italijanske lire iz ERM, preostanek sistema s skupno akcijo rešita Nemčija in Francija 1993: dogovor o širitvi dovoljenega obsega nihanja na +/- 15% posledice krize: - VB in Švedska opustita idejo o denarni uniji - druge države (zlasti Italija, Francija in Grčija) prepriča o njeni nujnosti

  45. VZPOSTAVLJANJE DENARNE UNIJE - 2 - sprememba rimske pogodbe Pogodba o EU - protokola k pogodbi: - Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke - Maastrichtski (konvergenčni) kriteriji, precizirani v protokolu k PEU – “Konvergenčni protokol” - Konvergenčni kriteriji: - stabilnost cen - trajno solidno stanje javnih financ: javni dolg & proračunski primanjkljaj - stabilnost deviznega tečaja - konvergenca dolgoročnih obrestnih mer

  46. VZPOSTAVLJANJE DENARNE UNIJE - 3 2. stopnja (1. 1. 1994 - 31. 12. 1998): - ustanovitev Evropskega denarnega inštituta (EMI): - krepitev sodelovanja centralnih bank držav članic - povečanje koordinacije denarne politike - priprave za ustanovitev Evropskega sistema centralnih bank - neodvisnost nacionalnih centralnih bank - 1995: opredeljeno ime evro - maj 1998: določitev članic, ki izpolnjujejo konvergenčne kriterije (Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska; Grčija ne !!!) - junij 1998: ustanovljena Evropska centralna banka; EMI prenehal obstajati

  47. VZPOSTAVLJANJE DENARNE UNIJE - 4 3. stopnja (1. 1. 1999): - začetek denarne unije - nepreklicno fiksiranje deviznih tečajev, ECU preneha obstajati - ECB začne voditi denarno politiko - plačila z evri le v elektronski obliki, nacionalne valute še obstajajo - 2001: v denarno unijo vstopi Grčija - do konca obdobja zamenjave valut (2002), imajo članice dvojni denar (nacionalna valuta + evro) - 2002: evro postane edina valuta Širitve denarne unije: - 2007: Slovenija - 2008: Ciper, Malta - 2009: Slovaška - 2011: Estonija

  48. DEMOKRATIZACIJA NEKDANJIH SOCIALISTIČNIH DRŽAV EU: finančna pomoč in posojila novim demokracijam Podpis “Evropskih sporazumov” z državami Srednje in Vzhodne Evrope (SVE): - sporazumi o prosti trgovini z obljubo intenzivnejše integracije in pomoči - sprva ni obljube članstva

  49. OBLJUBA MOŽNOSTI ČLANSTVA 1993 (Copenhagen): možnost članstva držav SVE v EU Copenhagenski kriteriji: - stabilnost institucij, ki predstavljajo jamstvo demokracije - vladavina prava - varstvo človekovih pravic, zaščita manjšin - obstoj delujočega tržnega gospodarstvo in sposobnost soočanja s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami znotraj Unije vrh v Copenhagnu (2002): države SVE lahko vstopijo v EU leta 2004 širitev: maja 2004

More Related