Prostorska dimenzija razvoja Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora

1. Prostorska dimenzija razvoja Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora Posvet, Avditorij Centra Evropa, 20. maj 2010 Posvet prispeva k projektu »Odgovorno do prostora!«, katerega cilj je povečati družbeno občutljivost za razmere v prostoru in sprožiti premislek o potrebnih spremembah. Projekt »Mreža za prostor« izvaja Inštitut za politike prostora, delno pa ga financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

2. Projekt Mreža za prostor • Projekt »Mreža za prostor« poskuša okrepiti vlogo neodvisnih organizacij v kompleksni shemi deležnikov pri prostorskem in urbanem razvoju • Povezovanje NVO v prepletene mreže komplementarnih nevladnih organizacij, katerih delovanje se prekriva na področju prostorskih in urbanih politik • Dve vrsti neposrednih uporabnikov projekta: • strokovne NVO s področja urbanih in prostorskih politik ter • lokalne pobude

3. Financiranje • Projekt je bil izbran na javnem razpisu za sofinanciranje projektov vsebinskih mrež NVO na nacionalni ravni za leti 2009 in 2010 • Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. • Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

4. Člani Mreže za prostor • 5 začetnih članov Mreže • 3 strokovne nevladne organizacije • 2 lokalni pobudi • 5 novih članov Mreže • 3 strokovne nevladne organizacije • 2 lokalni pobudi

5. Aktivnosti projekta - 1 • Štiri glavne vsebinske aktivnosti: • Povezovanje NVO s področja prostorskih in urbanih politik • Izobraževanja in usposabljanja za člane mreže NVO • Krepitev civilnega dialoga • Promocija področja prostorskih in urbanih politik • Podporne aktivnosti • vodenje projekta ter obveščanje in informiranje o projektu • izobraževanja in usposabljanja za zaposlene in prostovoljce prijavitelja

6. Projekt Odgovorno do prostora! • Cilji projekta: • Opozoriti na konkretne razmere v prostoru in v sistemu urejanja prostora – količina in vsebina informacij • Nakazati možnosti za uveljavitev strokovno utemeljenih sistemskih rešitev in celovitejših pristopov – ciljno komuniciranje z odgovornimi • Povečati stopnjo razumevanja med strokami udeleženimi v urejanju prostora – skupni jezik • Približati teme širši javnosti ter poskrbeti, bodo razmere na področju urejanja prostora postale širše in splošno razumljivejše – komuniciranje z mediji

7. Projekt Odgovorno do prostora! Sklepi posveta v Državnem Svetu RS: Izdelati oceno stanja v prostoru in urediti sistem stalnega spremljanja stanja Izdelati multidisciplinarno analizo sistema urejanja prostora in zagotoviti vrednotenje prostorskih razsežnosti razvojnih programov in politik na ravni države Zagotoviti službo za urejanje prostora na ravni Vlade RS (načrtovanje, gradnja, varstva, raba, vzdrževanje in prenova vseh sestavin prostora) Uvesti stalno javno poročanje o vseh vidikih urejanja prostora ter zagotoviti formalne in druge (finance, znanje, čas) pogoje za bolj učinkovito vključevanje javnosti v zadeve s področja urejanja prostora Podpreti razvojno raziskovalno prakso na področju urejanja prostora Urediti zakonodajni okvir in zagotoviti tekoče izvajanje

8. Strateške usmeritve za prostorski razvoj države Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora Posvet, Avditorij Centra Evropa, 20. maj 2010 Posvet prispeva k projektu »Odgovorno do prostora!«, katerega cilj je povečati družbeno občutljivost za razmere v prostoru in sprožiti premislek o potrebnih spremembah. Projekt »Mreža za prostor« izvaja Inštitut za politike prostora, delno pa ga financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

9. SPRS – Cilji - 1 Racionalen in učinkovit prostorski razvoj Razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij Večja konkurenčnost slovenskih mest v evropskem prostoru Kvaliteten razvoj in privlačnost mest ter drugih naselij Skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij

10. SPRS – Cilji - 2 Povezanost infrastrukturnih omrežij z evropskimi infrastrukturnimi sistemi Preudarna raba naravnih virov Prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami Kulturna raznovrstnost kot temelj nacionalne prostorske prepoznavnosti Ohranjanje narave Varstvo okolja

11. SPRS – Prioritete in usmeritve za dosego clijev Enakovredna vključenost Slovenije v evropski prostor Policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj Vitalna in urejena mesta Usklajen razvoj širših mestnih območij Povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja ter izgradnja gospodarske javne infrastrukture Vitalnost in privlačnost podeželja Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine Prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi

12. Državni razvojni program 2007-2013 Trije temeljni prostorsko-razvojni cilji, skozi katere se uresničujejo prioritete in usmeritve za dosego ciljev: • učinkovitost in konkurenčnost mest in urbanih območij, • policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj, • vitalna in urejena mesta • usklajen razvoj širših mestnih območij, • izboljšana dostopnost in učinkovita povezanost, • enakovredna vključenost Slovenije v evropski prostor, • povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja, • razvojna vitalnost in privlačnost podeželja, • vitalnosti in privlačnosti podeželja, • krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih značilnosti krajine, • prostorski razvoj v območjih s posebnimi potenciali in problemi.

13. Zelena knjiga o teritorialni koheziji – 1 • Evropska komisija, 2008 • Teritorialna kohezija v evropskem pravnem redu z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, daje prostorsko dimenzijo kohezijski politiki • Temeljno vodilo: za bolj uravnotežen in usklajen razvoj • Štiri področja ukrepanja: • Koncentracija • prednosti koncentracije gospodarske dejavnosti zaradi ekonomije aglomeracij in dostopnosti do storitev, • težave povezane s preveliko koncentracijo, zlasti zaradi preobremenjenosti infrastrukture • koristi lahko prinesejo majhna mesta povezana v močna omrežja, ki usklajeno razvijajo svoje prednosti

14. Zelena knjiga o teritorialni koheziji – 2 • Povezovanje območij • povezovanje ne pomeni le prometnih povezav, temveč tudi ustrezen dostop do storitev • seveda pa tudi povezovanje z vidika prometa in oskrbe z energijo • Sodelovanje • najučinkovitejša rešitev za probleme v zvezi s povezanostjo in koncentracijo, ter za probleme, ki ne poznajo upravnih meja • različni problemi zahtevajo različne vrste sodelovanja, tako med območji, kakor tudi med javnimi in zasebnimi akterji ali med različnimi upravnimi ravnmi • Regije s posebnimi geografskimi značilnostmi • posebne vrste regij so gorske regije, otoške regije, redko poseljene regije, pa tudi nekatere obalne regije, najbolj oddaljene regije

15. Najlepša hvala za pozornost! marko.peterlin@ipop.si Inštitut za politike prostora - IPoP Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana T: (0)5 90 63 683