Kako opredeliti učinkovito razvojno sodelovanje

1. Kako opredeliti učinkovito razvojno sodelovanje Dr. Maja Bučar Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

2. Vsebina • Opredelitev mednarodnega razvojnega sodelovanja • Cilji glede učinkovitosti • Pariška deklaracija: principi • Evropsko razvojno soglasje: zaveze • Praksa • Kako naprej Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

3. Opredelitev • Opredelitev razvojne pomoči: • Uradna (ODA): mednarodni finančni tokovi iz javnega sektorja, ki so dani pod koncesijskimi pogoji, njihov glavni cilj je spodbujanje gosp. razvoja in blaginje držav v razvoju. • Neuradna: nevladne, humanitarne in druge privatne organizacije. • Multilateralna: preko mednarodnih institucij • Bilateralna: država donatorica neposredno usmerja v državo prejemnico. Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

4. Vsebina uradne pomoči • Nepovratna sredstva (grants): direktna finančna pomoč ali v obliki dobrin • Posojila pod koncesijskimi pogoji (nižje obrestne mere, ugodnejši odplačilni pogoji, itd.) • Tehnična pomoč • Uradna opredelitev, katere kategorije sredstev lahko države upoštevajo kot razvojno pomoč, je oblikovana pri DAC (Development assistance committee) odboru pri OECD. Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

5. Mednarodno dogovorjeni cilji ODA • 1970 OZN Resolucija je pozvala razvite države, da prispevajo 0.7% svojega BND za ODA. Cilj je ponovno vgrajen v Deklaracijo o milenijskih razvojnih ciljih, 2000. • Napovedan povprečni ODA/BNDodnos za DAC države je 0.33% za 2010, za EU države pa 0,46%. Samo šest držav bo 2010 preseglo cilj 0.7%: Norveška, Švedska, Luksemburg, Danska, Belgija in Nizozemska. • EU si je zadala za cilj naslednje povečanje ODA (2005): • 0.17% BNDdo 2010 in 0.33% do 2015 za 12 novih članic ter • 0.56% BNP do 2010 in 0.7% do 2015 za stare članice. Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

6. Vprašanje učinkovitosti • Za donatorice: odgovornost do davkoplačevalcev, očitki glede zasledovanja lastnih ciljev in nespoštovanja “pravih” interesov in potreb DVR • Za prejemnice: usmerjenost v razvojne prioritete, izboljšanje gospodarskega in družbenega stanja v državi • Za konkretnega prejemnika: uspešna realizacija razvojnega projekta, odprava/ omilitev problema. Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

7. Pariška deklaracija o učinkovitosti pomoči, 2005 • Krepitev sposobnosti v partnerskih državah za načrtovanje razvojnih strategij • Bolj intenzivno povezovanje pomoči s prioritetnimi področji za državo partnerico • Povečevanje odgovornostiza izvajanje razvojnega sodelovanja na obeh straneh • Preprečevanje podvajanja in boljša koordinacija razvojne pomoči> doseganje večje stroškovne učinkovitosti • Poenostavljanje in usklajevanje postopkov na strani donatoric • Skupno oblikovanje standardov za vrednotenje učinkovitosti pomoči in poenotenje pristopov Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

8. Evropsko razvojnosoglasje, 2005 • Ključna določila: • Lastništvo in partnerstvo(partnerske države so primarno odgovorne za oblikovanje in izvajanje lastne razvojne strategije in programov); • Poglobljeni političnidialogz partnerskimi državami, med državami članicami in znotraj različnih institucij EU (svet, Komisija,, Parlament), ki zagotavlja spoštovanje dogovorjenih ciljev in principov; • Udeležba civilne družbetako v partnerskih državah kot v lastnem oblikovanju in izvajanju razvojen pomoči, vključno z osveščanjem prebivalcev EU, • Enakost med spoloma • Odzivanje na probleme tako imenovanihšibkih držav • Spoštovanje treh osnovnih principov: koordinacija, usklajenost, komplementarnost: v angl. 3 C: coordination, coherence, complementarity! Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

9. Smernice EU glede komplementarnosti in razdelitve dela Partnerske države so primarno odgovorne za razdelitev dela znotraj države. Če tega ne izvajajo, odgovornost prevzame EU. Razdelitev dela se mora izvesti v sodelovanju s partnerskimi državami. Izvajanje mora temeljiti na prioritetah in potrebah države prejemnice, na dolgoročni perspektivi ter na pragmatičnem in dobro načrtovanem pristopu. Pri razdelitvi dela po partnerskih državah oz. sektorjih se je potrebno izogibati situacijam, ko bi bili donatorji odsotni na strateškem sektorju za zmanjšanje revščine. Koordinacija med načrtovalcem, izvajalcem programa pomoči in partnersko državo mora zagotavljati usklajenost. Donatorji svoje primerjalne prednosti definirajo na podlagi razpoložljivih človeških in finančnih virov, strokovnosti (kot npr. geografska in tematska strokovnost) in odzivnosti, zato mora vsaka država članica igrati svojo vlogo. Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

10. Praksa razvojnega sodelovanja Klub dogovorom o delitvi dela in usklajevanju je danes aktivnih na področju razvojne pomoči preko 200 bilateralnih in multilateralnih organizacij. Število držav, kjer je prisotno več kot 40 donatorjev je naraslo z 0 v 1990 na preko 30 danes. Številne države imajo preko 600 projektov, programov in dejavnosti. Transakcijski stroški so tako za donatorje kot prejemnike izjemno visoki. Vezana pomoč: za nabave v državi donatorici- še vedno med 15-30% in celo 35% pri pomoči v hrani. Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

11. Praksa • V 24 od teh je 15 donatoric skupno zagotavljalo manj kot 10% celotne pomoči tej državi. • Povprečna vrednost posameznega projekta se je znižala s $2.5 mil. v 1997 na $1.5 mil. v 2004. • Skupno število uradnih projektov razvojne pomoči se je povečalo s 20.000 v 1997 na 60.000 v 2004. • Število uradnih obiskov donatoric se je povečalo: kar 14,000 v 2007 v samo 54 državah. Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

12. Praksa- različni problemi 752 misij samo v Vietnamu ali v povprečju 3 na vsak delovni dan!! Preko 20% pomoči je v obliki tehnične pomoči- vprašanje primernosti, cene (Kambodža: 700 razvojnih strokovnjakov iz razvitih držav je stalo toliko kot bi znašale plače 160.000 lokalnih uradnikov!) Financiranje izobraževanje: štipendije posameznikom za študij na univerzah razvitih držav> brain drain? Bolje podpora izobraževalnim programom države, ki jih ta lahko usmerja glede na potrebe in prejemnike štipendij “veže” nase. Narašča tudi število drugih akterjev: nevladnih organizacij, različnih fundacij, skladov, itd. Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

13. Praksa – zakaj tako? Dogovarjanje o delitvi dela: Vprašanje povezanosti zunanje politike posamezne države članice in razvojnega sodelovanja Umik iz posamezne države prejemnice Določanje področja, kjer se vstopa koordinirano in izbor nosilne države Koordinacija: prednost skupnih ciljev pred posameznimi Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?

14. Kako naprej?? • Učinkovitost- kaj pravzaprav merimo? • Za koga? • Kazalci in njihova objektivnost • Prijave projektov in poročanje: kako ocenjevati • Ali cilji opravičujejo sredstva? Sloga-Ekvilib: Razvojno sodelovanje-Quo vadis?