Mednarodno razvojno sodelovanje Evropske unije:
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 18

Mednarodno razvojno sodelovanje Evropske unije: od razvojne pomoči do naložbe v skupno prihodnost sveta? Felicita Medved PowerPoint PPT Presentation


  • 88 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Mednarodno razvojno sodelovanje Evropske unije: od razvojne pomoči do naložbe v skupno prihodnost sveta? Felicita Medved “Izzivi mednarodne razvojne politike Evropske unije” Ljubljana, 15. april 2010. Izhodišča . Globalna kriza ali kriza globalizacije? Vrednote politik in mehanizmi odziva

Download Presentation

Mednarodno razvojno sodelovanje Evropske unije: od razvojne pomoči do naložbe v skupno prihodnost sveta? Felicita Medved

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Mednarodno razvojno sodelovanje evropske unije od razvojne pomoci do nalo be v skupno prihodnost sveta felicita medve

Mednarodno razvojno sodelovanje Evropske unije:

od razvojne pomoči do naložbe v skupno prihodnost sveta?

Felicita Medved

“Izzivi mednarodne razvojne politike Evropske unije”

Ljubljana, 15. april 2010


Izhodi a

Izhodišča

  • Globalna kriza ali kriza globalizacije?

  • Vrednote politik in mehanizmi odziva

  • Priložnost EU, da prevzame vodilno vlogo

    • Največji donator uradne razvojne pomoči, glavni trgovinski partner, največji vlagatelj v države v razvoju;

    • Prepoznavanje slabosti EU– zaostajanje razmišljanj o razvojni politiki v spreminjajočem se globalnem kontekstu.


Tri podro ja novega pristopa

Tri področja novega pristopa

  • Razvojni cilji tisočletja ostajajo merilo napredka človeškega razvoja, ki poudarja človekove pravice, svoboščine in blaginjo;

  • Doseganje razvojnih ciljev tisočletja in drugih razvojnih ciljev, vključno z uspešnimi obvladovanjem podnebnih sprememb, bo zahtevalo celostno razmišljanje, usklajeno ukrepanje številnih politik EU in proaktiven pristop k določitvi politike in sredstev vseh držav članic in institucij EU;

  • Prihodnost mednarodnega razvojnega sodelovanja je večstranska: globalni problemi se lahko rešujejo le skupnimi kolektivnimi ukrepi ne glede na to ali so težave povezane z odpravo revščine, podnebnimi spremembami, financami, globalnimi šoki kot je kriza preskrbe s hrano, nevarnost pandemije, ali okvir za trgovino in druge komponente globalizacije.


Izhodi a eu za vodstvo v razvojni politiki

Izhodišča EU za vodstvo v razvojni politiki

  • Skupne vrednote, zapisane v Lizbonski pogodbi;

  • Skupni pristopi, ki so določeni v Evropskem soglasju o razvoju in zaveza o usklajenosti politike za razvoj ter povezanost s skupno zunanjo, varnostno in obrambno politiko;

  • Nove strukture, ki potencialno olajšujejo združeno angažiranje v mednarodnem razvoju, zlasti nove Visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko, ki vodi Evropsko službo za zunanjepolitične dejavnosti (EEAS) kot tudi ekipo komisarjev za razvoj, humanitarno pomoč, trgovino, širitev in sosedsko politiko;

  • Politična in gospodarska partnerstva, vključno z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (AKP) po Cotonoujskem sporazumu in z različnimi stopnjami vzajemne odgovornosti z Azijo, Latinsko Ameriko, Sredozemljem, Evropskim sosedstvom in celotno Afriško celino;

  • Finančni instrumenti z letnim izplačilom 10 milijard evrov prek Evropske komisije, kar s programi pomoči držav članic pomeni 60 % svetovne razvojne pomoči .


Dober vodnik evropsko soglasje o razvoju 2005 devet prednostnih tem

Dober vodnik: Evropsko soglasje o razvoju (2005) devet prednostnih tem

Trgovina in regionalno povezovanje;

Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov;

Infrastruktura, komunikacije in promet;

Voda in energija;

Razvoj podeželja, prostorsko načrtovanje, kmetijstvo in varnosti preskrbe s hrano;

Upravljanje, demokracija, človekove pravice in podpora gospodarskim in institucionalnim reformam;

Preprečevanje konfliktov in nestabilne države;

Človekov razvoj;

Socialna kohezija in zaposlovanje.


Prioriteta izkoreninjene rev ine v kontekstu trajnostnega razvoja

Prioriteta - izkoreninjene revščine v kontekstu trajnostnega razvoja

  • Razvojni cilji tisočletja so vodilni okvir, ki je zaradi svoje preprostosti in pravičnosti izjemno povečal zavedanje človeštva, da je izkoreninjenje revščine svetovno javno dobro.

  • V letu 2010 obstaja možnost za obnovo in pospešitev dosega obstoječih obveznosti do leta 2015:

    • Podpreti pobude, ki prihajajo iz svetovnega Juga;

    • Podpreti razvoj/dograditev sistemov socialne zaščite najbolj ranljivih in držav s srednje velikim dohodkom, kjer je stopnja revščine visoka;

    • Učiti se iz zgodb uspeha za podporo doseganja ciljev tisočletja in za preprečevanje pesimizma.


Razmislek o prednostih po letu 2015

Razmislek o prednostih po letu 2015

  • Uspeh bo odvisen od jedrnatosti ciljev - zavedati se je treba, da noben seznam ciljev ne more pokriti vseh razsežnosti razvoja;

  • Podpreti okvir, katerega središče ostaja izkoreninjenje revščine, a odgovarja tudi izzivom podnebnih sprememb, ekonomske ranljivost in šibkost držav;

  • Glavna predvidljiva prilagoditev tisočletnega okvirja bo konstrukcija svetovne nizkoogljične ekonomije, ki bo imela velike posledice na gospodarsko rast, energijo in kmetijstvo držav v razvoju in pozitivne ter negativne implikacije na stopnjo in pristop k zmanjševanju revščine ;

  • V ospredje postaviti zapostavljene cilje, še zlasti človekovih pravic;

  • Podpreti večje lastništvo držav v razvoju, njihovih ciljev in evalvacij .


Agenda za vodilno vlogo eu

Agenda za vodilno vlogo EU

  • Vzpostavitev vodilne vloge v pristopih k razvojnemu sodelovanju;

  • Uskladitev razvojne politike EU;

  • Dograditev razvojnih partnerstev z državami v razvoju;

  • Izpolnitev finančnih obveznosti in izboljšanje usmerjanja ter učinkovitosti porabe razvojne pomoči;

  • Izboljšanje koordinacije med državami članicami v smislu enotnega delovanja EU.


Usklajenost politike za razvoj

Usklajenost politike za razvoj

  • Skladnost politike postaviti v središče oblikovanja EU politike za razvoj z opredelitvijo ciljev in sredstev za doseganje teh ciljev;

  • Natančneje artikulirati zahteve po usklajenosti z vzpostavitvijo EU formalnega pritožbenega postopka o usklajenosti politike za razvoj in stalnega poročevalca v Evropskem parlamentu;

  • Spodbujanje dialoga z vladami držav v razvoju o usklajenosti politike za razvoj;

  • Izboljšanje povezanosti politik, zlasti na prednostnih področjih trgovine in financ, podnebnih sprememb, zagotavljanja globalne varnosti preskrbe s hrano, migracij, varnosti in razvoja tako, da podpirajo razvojne cilje v smislu skladnosti politike za razvoj po predlogu OECD.


Podnebne spremembe in razvoj

Podnebne spremembe in razvoj

Oblikovati nove politike in usklajene kolektivne ukrepe - prilaganje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic Bistveno je, da ne pride do zamenjave agende zmanjševanja revščine z agendo nizkoogljične družbe

Povečati financiranje za podnebno politiko kot dopolnitev uradni razvojni pomoči; zagotoviti pregledno in redno poročanje; hkrati izpolniti zaveze dosega uradne razvojne pomoči 0,56% GNI do leta 2010 in 0,7% do leta 2015

Povečati zmogljivosti za izvajanje novih ukrepov in tako čim prej zmanjšati vrzel med političnimi strategijami in prakso. Pri tem je najpomembnejši napredek pri izvajanju Global Climate Change Alliance (GCCA) in pri vključevanju podnebnih sprememb v strateške dokumente držav.


Migracije in razvoj

Migracije in razvoj

  • Progresivno razviti skupno politiko migracij in azila in uniformni visoki standard zaščite pravic migrantov;

  • Vzpostaviti mehanizme za krožne migracije visoko kvalificiranih in manj kvalificiranih delavcev ;

  • 'Modra karta EU' - ne sme povzročati izgube človeških virov za države v razvoju;

  • Spodbujati atraktivna mobilna partnerstva – ne smejo postati »partnerstva za varnost«, ki uradno razvojno pomoč pogojujejo z neprimernimi ukrepi, na primer s sporazumi o vračanju;

  • Preprečevati rabo uradne razvojne pomoči za politike preprečevanja in nadzora migracij;

  • Celostno konceptualizirati razvoju prijazno migracijsko politiko, ki sega dlje od konceptov odliva možganov, finančnih nakazil migrantov (remittances) in so-razvoja (z diasporami).


Varnost in razvoj

Varnost in razvoj

Nasloviti soodvisnost miru in varnosti z razvojem, zlasti v ranljivih državah;

Prednostno oblikovati politično in gospodarsko angažiranje v ranljivih državah;

Povečati napore za preprečevanje konfliktov v državah v razvoju s politične in ekonomske perspektive.


Trgovina in razvoj

Trgovina in razvoj

»EU razvojna politika« bo brez novih orodij izgubila trgovinsko povezavo. EU bi lahko in bi tudi morala nuditi pomoč za trgovino (Aid for Trade) a to lahko tudi vse države članice;

Kaj bi lahko oblikovalo novo povezavo, ki bi dovolila institucijam EU z nadaljevanjem projektiranja specifične 'evropske' pozicije?

Priložnosti v uredbah o poreklu proizvodov, na trgu storitev in v angažiranju zasebnega sektorja.


Razvoj in zasebni sektor

Razvoj in zasebni sektor

  • Razviti bolj celovito in daljnovidno strategijo inovativnega vključevanja zasebnega sektorja v mednarodno razvojno sodelovanje, ki bi morala imeti mesto v Evropskem soglasju o razvoju (z vizijo ‘inkluzivnega poslovanja’ – po vzoru OZN);

  • Ustanoviti EU sklad za poslovne izzive (BusinessChallengeFunds) na primer po vzoru oddelka za mednarodni razvoj Združenega kraljestva (DFID) - ki je uspešno podprl številne Fairtrade skupine proizvajalcev;

  • Vzpostaviti poslovno in razvojno ekipo v Generalni direktorat za oblikovanje vseevropskega pristopa;

  • Spodbujanje vizije vodilnih evropskih poslovnežev npr. v obliki forumov.


Razvojna partnerstva

Razvojna partnerstva

Bolj prisluhniti partnerskim državam v razvoju o dojemanju njihovih vlog in zmogljivosti v mednarodnem razvojnem sodelovanju;

Boljše komunicirati procese v EU, ki pogosto delujejo nepregledno in nejasno in še zlasti posledic Lizbonske pogodbe za razvojna partnerstva;

Vlagati v zmogljivosti za resnično partnerstvo z državami v razvoju, ob upoštevanju razmer v posameznih regijah in državah;

Izgrajevati 'pogodbena' partnerstva po načelih Cotonoujskega sporazuma vzajemne odgovornosti, političnega dialoga, skupnih institucij in arbitražnih postopkov.


Razvojna partnerstva1

Razvojna partnerstva

  • Podpirati partnerstva Jug-Jug z zagotavljanjem strokovnih znanj in finančnih virov za izmenjavo Jug-Jug, vključno z državami, kot so Kitajska, Brazilija in Južna Afrika;

  • Okrepiti zmogljivosti za partnerstvo, med drugim s podporo novoustanovljene evropske službe za zunanjepolitično delovanje (EEAS) ter razjasniti mandate za politični dialog in usklajevanje EU donatorjev na ravni držav in koncentrirati delegacije po zgledu multilateralnih organizacij;

  • Prilagajati se spremembam v mednarodnih odnosih, ki vplivajo na partnerstva - stalno spremljati in razumeti dogajanja v globalnih platformah za razvoj politik in partnerstev, na primer na področju delitve dela pri učinkovitosti pomoči in praks donatorjev pri OECD-DAC (Workingparty on AidEffectivenessandDonorPractices, WP-EFF) in vzajemne odgovornosti pri OZN (DevelopmentCooperation Forum-DCF).


Sodelovanje in delitev dela

Sodelovanje in delitev dela

Postaviti usklajevanje in boljšo delitev dela na dnevni red dialoga z drugimi donatorji in partnerskimi državami;

Izkoristiti priložnosti Lizbonske pogodbe za spodbujanje povezanosti in komplementarnosti politik med Evropsko komisijo in državami članicami, tudi z okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov;

Sistematično oceniti primerjalne prednosti;

Pooblastiti predstavnike Evropske komisije in držav članic kot deležnikov na terenu držav v razvoju, da bodo imeli zadostne zmogljivosti in moči odločanja o delitvi dela ob upoštevanju specifik posameznih držav partneric;

Izboljšati izmenjavo informacij med donatorji v EU za »razvoj najboljših praks«, tudi v podporo novih vladnih in nevladnih EU akterjev na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.


Eu denar za razvoj

EU denar za razvoj

  • Zagotoviti odgovornost držav članic, da izpolnijo svoje obveznosti; izboljšanje usmerjanja in učinkovitost porabe;

  • Povečati sredstva za razvoj v okviru nove finančne perspektive 2014-2010;

  • Zagotoviti financiranje za podnebno politiko dodatno uradni razvojni pomoči;

  • Racionalizirati finančne instrumente in hkrati ohraniti mehanizme odgovornosti. Jasno je treba ločiti med tistimi instrumenti, ki so upravičeno uradna razvojna pomoč, in tistimi, ki to niso;

  • Povečati delež sredstev iz razvojnih instrumentov najrevnejšim državam;

  • Poskrbeti za ambiciozni mandat za zunanja posojila Evropske investicijske banke (EIB) v skladu z Evropskim soglasjem o razvoju;

  • Vzpostaviti Sklad za poslovne izzive (BusinessChallengeFunds).


  • Login