Ocena stanja izgorelosti med novinarji
Download
1 / 18

OCENA STANJA IZGORELOSTI MED NOVINARJI - PowerPoint PPT Presentation


  • 147 Views
  • Uploaded on

OCENA STANJA IZGORELOSTI MED NOVINARJI. čilost utrujenost preutrujenost izčrpanost 1. stopnja izgorevanja ujetost 2. stopnja izgorevanja izgorelost 3. stopnja- izgorelost in adrenalna izgorelost. OD UTRUJENOSTI DO ADRENALNE IZGORELOSTI. SIMPTOMI IZGOREVANJA IN IZGORELOSTI.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' OCENA STANJA IZGORELOSTI MED NOVINARJI' - eilis


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

Od utrujenosti do adrenalne izgorelosti

čilost

utrujenost

preutrujenost

izčrpanost 1. stopnja izgorevanja

ujetost 2. stopnja izgorevanja

izgorelost3. stopnja- izgorelost in

adrenalna izgorelost

OD UTRUJENOSTI DO ADRENALNE IZGORELOSTI


Simptomi izgorevanja in izgorelosti
SIMPTOMI IZGOREVANJA IN IZGORELOSTI

  • 1.stopnja izgorevanja - IZČRPANOST: občutek kronične utrujenosti, deloholizem

  • 2.stopnja izgorevanja - UJETOST: občutek ujetosti v način življenja, dela in odnose, preizčrpanost, panični napadi

  • stopnja: ADRENALNA IZGORELOST, skoraj popolna izguba energije, velik psihofizični in nevrološki zlom (disfunkcija HHS osi)


Adrenalna izgorelost hhs os
ADRENALNAIZGORELOST – HHS os

Funkcionalna blokada HHS osi

zmanjšano izločanje kortizola


Vzroki za nastanek izgorelosti
VZROKI ZA NASTANEK IZGORELOSTI

  • ZUNANJI

    • družbenoekonomske okoliščine

    • psihološke okoliščine na delovnem mestu

    • psihološke okoliščine v zasebnem življenju

  • NOTRANJI

    • osebnostne značilnosti

    • vrednote

VZGOJA

NEZADOVOLJENOST TEMELJNIH POTREB


Osebnostne zna ilnosti ki pove ujejo tveganje za izgorevanje
OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTIki povečujejo tveganje za izgorevanje

Visoka vrednost ČUSTVENE LABILNOSTI in nizka vrednostEKSTRAVERTNOSTI, med lastnostmi znotraj posameznih kategorij pa še visoke vrednosti:

  • čustvena ranljivost

  • negativnost, sovražnost

  • estetski čut

  • učinkovitost, kompetentnost

  • samodisciplina

  • samokritičnost

NIZKE OSEBNE VREDNOTEki povečujejo tveganje za izgorevanje

  • čutne

  • statusne

  • patriotske

  • tradicionalne

  • aktualizacijske

  • hedonske

  • potenčne

  • dionizične


Rezultati
REZULTATI

Anketo je izpolnilo 79 novinarjev, od tega:

  • 42 vse vprašalnike,

  • 35 pa samo prvi in drugi vprašalnik.

    Med njimi je bilo 25 moških in 54 žensk.

    Največ anketirancev je bilo starih od 20 do 40 let(75%). 13 anketiranih je navedlo, da so na vodilnih delovnih mestih.

    Uporabili smo 5 vprašalnikov:

  • Vprašalnik SAI (sindrom adrenalne izgorelosti)

  • Vprašalnik zadovoljenosti potreb

  • Vprašalnik Velikih pet (osebne značilnosti)

  • Vprašalnik življenjskega zadovoljstva

  • Vprašalnik MLV (Muskova lestvica vrednot)


Vpra alnik sai
VPRAŠALNIK SAI

Vprašalnik Sindroma kronične utrujenostmeri stanja od izčrpanostinaprej, tako da negativen rezultat na tem vprašalniku ne pomeni, da oseba ni utrujena, temveč, da pri njej ni opaziti znakov patološke utrujenosti.

Rezultate interpretiramo na naslednji način:

0 – ni znakov izgorevanja

0,01- 0,2 – znaki preutrujenosti

0,2 – 0,4 - mejno stanje med preutrujenostjo in prvo stopnjo izgorevanja

0,41 – 0,9 – 1. stopnja izgorevanja – izčrpanost

0,91 – 1,1 – mejno stanje med 1. In 2. stopnjo izgorevanja

1,11 – 1,9 – 2. stopnja izgorevanja – ujetost

1,91 – 2,1 – mejno stanje med 2. in 3. stopnjo izgorelosti

2,11 – 3 – izgorelosti n adrenalna izgorelost

Zaradi zanikanja slabega počutja, ki je značilno za prvo stopnjo izgorevanja (izčrpanost), je pogosto meja med preutrujenostjo in izčrpanostjo (1. stopnja) zabrisana, tako da je potrebno tudi mejne rezultate obravnavati kot opozorilo za izgorevanje.


Vpra alnik sai1
VPRAŠALNIK SAI

Povprečna stopnja izgorelosti(Vprašalnik SAI) znaša0, 73,kar se uvršča v 1. Stopnjo izgorelosti – IZČRPANOST.Novinarji na vodilnih delovnih mestih so izkazali precej višjo stopnjo izgorelosti:0,87. Po spolu in starosti med novinarji ni razlik v stopnji izgorelosti.

36 oseb (13 M, 23 Ž) ne kaže znakov izgorelosti

31 oseb (8 M, 23 Ž) kaže znake 1. stopnje - IZČRPANOSTI

9 oseb (3 M, 6 Ž) kaže znake 2. stopnje - UJETOSTI

3 osebe (1 M, 2 Ž) kaže znake 3. stopnje – IZGORELOSTI, ena med njimi kaže znake adrenalnega zloma!

Povprečna stopnja izgorelosti v celotni populaciji(818 oseb) znaša 0,82.

Novinarji spadajo v 2. razred ogroženosti (POVPREČNA OGROŽENOST).


Primerjava stopnje izgorelosti med poklicnimi skupinami
PRIMERJAVA STOPNJE IZGORELOSTI MED POKLICNIMI SKUPINAMI

(* premajhno število anketirancev, da bi bil podatek zanesljiv)


Zadovoljenost temeljnih potreb
ZADOVOLJENOST TEMELJNIH POTREB

Ocena zadovoljenosti potreb novinarjev je malo višja od tiste pri povprečni populaciji, zato je tudi stopnja izgorelosti malo nižja, saj sta med seboj močno povezani.


B5 osebnostne lastnosti
B5 – OSEBNOSTNE LASTNOSTI

Novinarji izkazujejo večjo čustveno stabilnost in višjo ekstravertnost kot povprečna populacija. Ker sta ti dve lastnosti povezani z izgorevanjem (nevroticizem premo sorazmerno, ekstravertnost obratno sorazmerno), je spet razumljiva malo nižja stopnja izgorelosti med novinarji.


Primerjava tveganih osebnostnih lastnosti
PRIMERJAVA TVEGANIH OSEBNOSTNIH LASTNOSTI

Del osebnostnih lastnosti, ki predstavljajo tveganje za izgorelost, je pri novinarjih nižji od povprečja (tiste, ki so del čustvene ranljivosti – samokritičnost, čustvena ranljivost, sovražnost), medtem ko so poteze, ki se uvrščajo v vestnost (učinkovitost, samodisciplina) nižje od povprečja, vendar so te razlike majhne (pod 0,5 Z-vrednosti), tako ne predstavljajo bistveno večjega tveganja kot pri povprečni populaciji.


Primerjava osebnostnih zna ilnosti med novinarji z znaki izgorelosti in brez njih
PRIMERJAVA OSEBNOSTNIH ZNAČILNOSTI MED NOVINARJI Z ZNAKI IZGORELOSTI IN BREZ NJIH

Novinarji, ki ne kažejo znakov izgorelosti, so bolj čustveno

stabilni, bolj ekstravertni in bolj vestni (statistično pomembne

razlike), pa tudi bolj odprti in prijetni.


Zadovoljstvo z ivljenjem
ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM IZGORELOSTI IN BREZ NJIH

  • Povprečje novinarji 22,78

  • Povprečje vsa populacija 18,20

    Visoka stopnja zadovoljstva z življenjem se ujema z dobro zadovoljenostjo temeljnih potreb in nižjo stopnjo izgorelosti.


Mlv vrednote
MLV - VREDNOTE IZGORELOSTI IN BREZ NJIH

Graf 1: povprečje vrednot novinarjev glede na celotno populacijo (vrednost = 0)

Graf 2: razmerje med apolonskimi in dionizičnimi vrednotami.


Vrednote tveganje predstavljajo nizke vrednote
VREDNOTE – TVEGANJE PREDSTAVLJAJO NIZKE VREDNOTE IZGORELOSTI IN BREZ NJIH

1 čutne

2 statusne

3 patriotske

4 tradicionalne

5 aktualizacijske

6 hedonske

7 potenčne

8 dionizične

Vse vrednote, ki predstavljajo tveganje, so malo nadpovprečno visoke. Ker tveganje predstavljajo NIZKE VREDNOTE, vrednote novinarjev glede na celotno populacijo (vrednosti = 0 ) ne predstavljajo tveganja. Prav tako ne predstavlja tveganja razmerje med apolonskimi in dionizičnimi vrednotami.


Zaklju ek
ZAKLJUČEK IZGORELOSTI IN BREZ NJIH

  • Za novinarje, ki so odgovorili na vprašalnike, lahko povzamemo, da je njihova povprečna stopnja izgorelosti nekoliko nižja kot pri povprečni populacije, kar jih uvršča v 2. razred ogroženosti (poprečna ogroženost). Polovica anketiranih novinarjev ni kazala znakov izgorelosti, eden od njih pa je kazal znake adrenalnega zloma.

  • Rezultati za osebnostne značilnosti, ki predstavljajo tveganje za izgorelost (čustvena labilnost, ekstravertnost), so pri novinarjih ugodnejši kot pri povprečni populaciji. Prav tako pri novinarjih nismo opazili osebnih vrednost, ki bi predstavljale večje tveganje.Primerjava med novinarji, ki ne kažejo znakov izgorelosti in tistimi, ki jih, pa je pokazala, da imajo tisti, ki kažejo znake izgorelosti več tveganih značilnosti.

  • Iz tega lahko sklepamo, da so te osebnostne značilnosti najbrž v večji meri vzrok za razlike v izgorelosti med novinarji kot pa same delovne okoliščine. Zaključimo lahko torej, da okoliščine dela pri novinarjih ne predstavljajo večjega tveganja za izgorelost kot pri povprečni populaciji. To kažeta tudi nadpovprečna zadovoljenost temeljnih potreb in višje zadovoljstvo z življenjem.

  • To nikakor ne pomeni, da so okoliščine dela za novinarje ugodne, saj jih POLOVICA KAŽE NEKATERE ZNAKE IZGORELOSTI, podobno kot v povprečni populaciji. To pomeni, da bi bilo mogoče z izboljševanjem le-teh povečati učinkovitost z manj tveganja za zdravje.


ad