1 / 27

Medicinsko nepojasnjena stanja

Medicinsko nepojasnjena stanja. Marija Petek Šter Ljubljana, 11. januar 2013. Medicinsko nepojasnjena stanja. Ob koncu predavanja bodo udeleženci: Poznali definicijo in pogostnost medicinsko nepojasnjenih stanj – MUPS ( medically unexplained physical symptom ) Vedeli, kdo so bolniki z MUPS

metea
Download Presentation

Medicinsko nepojasnjena stanja

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Medicinsko nepojasnjena stanja Marija Petek Šter Ljubljana, 11. januar 2013

  2. Medicinsko nepojasnjena stanja Ob koncu predavanja bodo udeleženci: • Poznali definicijo in pogostnost medicinsko nepojasnjenih stanj – MUPS (medicallyunexplainedphysicalsymptom) • Vedeli, kdo so bolniki z MUPS • Spoznali in razumeli posledice MUPS • Spoznali strategije, ki so potrebne za obvladovanje MUPS: • Odnos do bolnika • Organizacija oskrbe • Sporazumevanje • Obravnava

  3. Medicinsko nepojasnjena stanja • Slabo opredeljena klinična entiteta: telesni simptomi, za katere kljub številnim preiskavam ne najdemo organskega ali psihiatričnega vzroka • Do 20% bolnikov v DM, pri 2,5% so težave kronične (4 ali večkrat v letu zaradi simptomov MUPS obišče zdravnika) • Pogosto več tesno povezanih simptomov, ki ne sodijo v nobeno opredeljivo klinično sliko • So lahko odraz zgodnje, manj razvite bolezenske slike

  4. Kronične nenalezljive bolezni - naravni potek bolezni PATOLOŠKE SPREMEMBE SIMPTOMATIKA IZPOSTAVLJENOST FAZA OBČUTLJIVOSTI KLINIČNA FAZA PREDKLINIČNA FAZA OZDRAVITEV, TRAJNA OKVARA ALI SMRT PREPREČEVANJE ZGODNJE ODKRIVANJE DIAGNOZA

  5. Medicinsko nepojasnjena stanja – najpogostejši bolniki • Starejše ženske z nižjim socialno ekonomskim statusom, ki so pogostejše obiskovalke ambulant DM* • Dve tretjini ima določeno stopnjo duševnih težav (tesnoba, somatoformne motnje, depresija), ki so lahko samostojna entiteta ali pa pridružene telesnim obolenjem • Sindrom kronične utrujenosti • Sindrom fibromialgije • Sindrom razdražljivega črevesja • Ponavljajoče poškodbe zaradi preobremenitve *Dirkzwager in Verhaak, 2007

  6. Medicinsko nepojasnjena stanja – posledica za zdravstveni sistem • pogostejši uporabniki zdravstvenih storitev (pogosti obiskovalci ambulante) • bolj obremenjujejo zdravstveni sistem (napotitve in številne preiskave) • daljši bolniški staleži

  7. Najpogostejši simptomi MUPS • Utrujenost in oslabelost (78%) • Bolečine v trebuhu(67%) • Bolečine v križu(65%) • Slabo počutje(65%) • Palpitacije(63%) • Bolečine v mišicah(63%) • Glavobol(63%) *Anderson, 2008

  8. Občutki in odzivi zdravnika ob obravnavi bolnika z MUPS • Negotovost (zgodnji simptomi resne bolezni?) • Nelagodje (ne vem kaj je bolniku – moje znanje ne zadošča?) • frustracije, jezo • Nesoglasja z bolniki (težavno sporazumevanje) • Nekritične napotitve • “slepo” naročanje preiskav

  9. Pristop k bolniku z MUPS • ODNOS:Zaupljiv, partnerski odnos med zdravnikom in bolnikom dopušča, da je le-ta dlje časa brez diagnoze (odprto čakanje) • ČAS:Dovolj časa za anamnezo – vprašaj tudi o bolnikovih strahovih in skrbeh • NATANČNOST: Usmerjen pregled in preiskave • RAZLAGA: Temeljita razlaga zdravnikovih zaključkov

  10. Organizacija oskrbe • Obravnava zahteva več časa (ob koncu ambulante, dvojni termin) • Striktno naročanja • Omogočiti, da nas bolnik ob poslabšanju stanja obišče izven naročenega termina (v izogib obiskom v dežurni službi)

  11. Sporazumevanje • Omogočimo, da bolnik pove težave brez prekinitve • Ustrezno zastavljamo vprašanja, povezana z duševnimi težavami • Predstavitev delovne hipoteze je potrebno odložiti do konca posveta • Duševna motnja naj bo ena izmed diferencialno diagnostičnih možnosti že ob začetku in ne šele kot izključitvena diagnoza • Pri predlogu za nadaljnje zdravljenje je potrebno upoštevati bolnikovo željo (odkrivanje skrbi in bojazni)

  12. Sporazumevanje • Odprta vprašanja • Čustvene, socialne in psihične iztočnice • Nebesedno sporazumevanje • Izogib čustveni hladnosti in avtoritativnem slogu sporazumevanja

  13. Obravnava bolnika z MUPS CILJI: • Odpravljanje težav • Pomiritev in podpora bolnika • Naučiti bolnika kako naj se spopada s težavami • Povrnitev funkcionalne sposobnosti • Zdravljenje pridružene depresije in anksioznosti

  14. Razlike med zdravnikom in bolnikom v razumevanju bolezni in težav • Bolezen (disease): objektivne fiziološke spremembe zaradi organskih sprememb s telesnimi simptomi • Skupek povezanih simptomov in znakov • Specifična etiologija • Verjeten pato-fiziološki mehanizem, • Predvidljiv naravni potek • Specifično zdravljenje • Težave (illness): subjektivni telesni in psihološki simptomi, vpliv na čustveno, socialno in delavno funkcijo

  15. Strategija pristopa k MUPS: 1. korak: Razumevanje modela interakcije med težavami in boleznijo 3 P • 3P (P-P-P) model (Predisposing,Precipitating,Perpetuating) • Predispozicijski dejavniki • Sprožilni dejavniki • Vzdrževalni dejavniki

  16. Predispozicijski dejavniki • Izvirajo iz bolnikovih značilnosti in so osnova za razvoj trajne nesposobnosti • Biološka predispozicija • Kronične bolezni v otroštvu • Neprimerno zdravljenje bolezni v otroštvu • Nizka odpornost • Nizka podpora socialnega okolja • Stalni pritiski okolja • Komorbidnost

  17. Sprožilni dejavniki • Elementi iz bolnikovega življenja, ki sprožijo bolezenski dogodek • Bolezen • Psihiatrična motnja • Stres • Nesreča • Spremembe v podpori socialnega okolja • Sprememba v ustaljenem načinu življenja ali dieti • Ponovno soočenje z bolečim dogodkom

  18. Vzdrževalni dejavniki • So najpomembnejši, ker je od njih odvisen potencialni razvoj bolezni v prihodnosti • Zmanjšano samozaupanje • Zapiranje vase • Pridobivanje na teži • Socialna izolacija • Osebna korist

  19. 2. korak: Nadzor vzdrževalnih dejavnikov • Zmanjšati funkcijsko nesposobnost • Zdraviti depresijo in anksioznost

  20. Cikel razvoja depresije Depression Increased guilt, hopelessness, ineffeciveness Neuromediators’ depletion Low energy, fatigue Decreased activity, neglect of responsibilities

  21. 2. korak: nadzor vzdrževalnih dejavnikov • Pomoč pri poznavanju bolezni in zavračanju stereotipov • Spoprijeti se z lastnimi občutji do bolnika • “previdne” napotitve k specialistu • Bolnike usmerjamo k racionalni uporabi zdravstvenih storitev • Podpora psihiatrov in psihologov

  22. 3. korak: Omejitev sprožilnih dejavnikov • Zdravljenje komorbidnosti: telesnih in psihiatričnih bolezni • Naučiti bolnika kako zmanjšati stres • Podpora socialnega okolja • Promocija zdravja

  23. 4. korak: Zmanjšanje vpliva predisponirajočih dejavnikov • Sprijazniti se s fizičnimi omejitvami • Razumevanje predhodnih bolezenskih izkušenj • Ocena posledic slabega zdravljenja v otroštvu • Pomoč bolniku, da se nauči živeti s težavami • Pomoč psihoterapije

  24. Medicinsko nepojasnjena stanja • Predispozicijski dejavniki: alkoholizem v družini, psihično in fizično nasilje,nizka samopodoba, težave v odnosih • Sprožilni dejavniki: mož alkoholik, psihično in fizično nasilje • Vzdrževalni dejavniki: fibromialgija, kolitis, kronična utrujenost, nesposobnost

  25. Zaključek • Ključne točke v odnosu z bolnikm z MUPS so: • Zavezništvo: Občutek, da sta zdravnik in bolnik na isti strani in da skupaj skušata rešiti bolnikovo težavo. • Razbremenitev: Sposobnost, da se bolnika odveže občutka, da je kriv zaradi svojega stanja. • Prepričljiva razlaga: Racionalna razlaga, ki dovoljuje negotovost glede telesne in psihosocialne narave težav.

  26. Primer bolnika (prikaz videa) • Stari ste 60 let, po poklicu arhitekt, 3 leta v pokoju. Ste poročeni, živite z ženo v hiši, edina hčerka se je odselila in si ustvarila lastno družino. Imate 2 vnuka, z hčerino družino imate pogoste stike. Z ženo se dobro razumeta, rada skupaj gobarita in hodita v hribe. Veliko se gibate, zdravo se prehranjujete, izgledate vsaj 5 let mlajši, ne kadite. • Pogosto hodite v ambulanto, saj imate veliko težav, ki pa vas ne omejujejo v vsakdanjem življenju. Pogosto imate bolečine v trebuhu. Kljub veliko diagnostičnim postopkom vzrok težavam ostaja nejasen, kar vas začenja skrbeti. Ne razumete, kako so lahko izvidi normalni, težave pa ostajajo • Na pregled ste se naročili pred tremi dnevi

More Related