Uvod v terminološko vedo

1. Uvod v terminološko vedo asist. dr. Špela Vintar Oddelek za prevajalstvo 2003/2004

2. SPLOŠNI JEZIK  STROKOVNI JEZIK • Kako spoznamo strokovno besedilo? • nejezikovne lastnosti besedila (grafična podoba, tabele, slike, formule,...) • register / slog • skladnja • besedišče • Kaj je splošni jezik? splošni jezik s1 s3 s2

3. Terminologija je... • izrazje določenega strokovnega področja • veda o pojmih in njihovih poimenovanjih v okviru strokovnih jezikov • terminology: Set of terms representing the system of concepts of a particular field. • terminology (science): The scientific study of the concepts and terms found in special languages. • terminography: The recording, processing and presentation of terminological data acquired by terminological research. (ISO 1087)

4. Predmet terminološke vede • proučuje pojme in razmerja med njimi (pojmovni sistemi) • opisuje pojme in njihova poimenovanja – termine • sodeluje pri ustvarjanju novega izrazja (terminotvorje) • udejanja načelo enoznačnosti (monosemija) • se povezuje s številnimi področji: jezikoslovje, kognitivne znanosti, dokumentalistika, računalništvo, filozofija

5. Pojem in termin pojem (angl. concept, nem. Begriff, fr. notion)abstraktna miselna enota, ki se oblikuje skozi posploševanje skupnih lastnosti materialnih in nematerialnih predmetov termin(angl. term, nem. Term; lat. terminus)jezikovno poienovanje določenega pojma v okviru strokovnega področja

6. pojem poimenovanje resničnost diskurz

7. Razvoj terminološke vede • začetki v 18. in 19. stoletju; botanika, zoologija, kemija • “oče” sodobne terminologije: E. Wüster (Dunaj); 1968 The Machine Tool – slovar tehniških izrazov • od 60. let naprej živahen razvoj, pojav računalnikov in podatkovnih baz, standardizacija (ISO TC 37) • Poglavitno delo sodobne terminološke vede:M. Teresa Cabré: Terminology. Theory, methods and applications. Amsterdam: John Benjamins, 1998.

8. Nekaj primerov • tiskalnik, gonilka, srednje uho • serumski gonadotropin (G03GA03), Dopplerjev pojav, humus • glava, krma • H2SO4, ∀x  • GATT, sistem ABS • ...

9. Terminologija in leksikologija

10. Termin in leksem • terminološka enota • ena od možnih reprezentacij pojma • en pomen, v besedilu in v stroki • pomensko določena z definicijo • lahko vsebuje tudi numerične znake, simbole, logotipe itd. • leksikalna enota • več možnih pomenov (konotativni vs. denotativni) • ekspresivna raba • pomensko opisana v splošnem slovarju; pomensko polje se spreminja v odvisnosti od sobesedila • oblikovno svobodnejša • načeloma vsebuje zgolj besedni material

11. Pomenska razmerja med pojmi • splošna razmerja (tezaver) • hipernim / hiponim (nadpomenka / podpomenka)med X štejemo Y; X je vrsta Y • holonim / meronim (del – celota)X je del Y; X je sestavljen iz Y • istorednost ( pojma imata isto nadpomenko) • strokovno specifična razmerja / tematska razmerja • razmerja, ki veljajo med pojmi določene strokePrimer: (medicina) zdravilo X povzroča bolezen Y (ekonomija) podjetje X proizvaja izdelek X • tematsko razmerje: izhaja iz kontekstaPrimer: pravna podlaga za ločitev iz medicinskih razlogov: spolna bolezen, neozdravljiva duševna bolezen

12. Pojmovni sistemi • pojmovni sistem: shematska ureditev pojmov na izbranem področju • služi predstavitvi in urejanju znanja • načini prikaza pojmovnega sistema: • grafični: drevesni, krožni diagrami, sheme in slike • tabelarični • taksonomski • tezaver Kakšen način prikaza pojmov je slovar?

13. Pojmi v večjezičnem okolju • Kdaj se različnojezikovna poimenovanja pojmov pokrivajo? • analiza pomenskih sestavin:A ima lastnosti a1, a2, a3, ...B ima lastnosti b1, b2, b3, ... • So pojmi kulturno zaznamovani? • Ali jezik sooblikuje pojme? • Pojmi so abstraktne enote: kako preveriti ekvivalenco med pojmi in termini?

14. Definicije in razlage pojmov A definition is a statement which describes a concept and permits its differentiation from other concepts within the system of concepts. (ISO 1087) • osnovno načelo: Definicija pojem opredeli z navedbo najbližjega nadrejenega pojma in značilnosti, ki pojem razlikujejo od nadrejenega in istorednih pojmov v sistemu (“per genus et differentiam”) • tipi definicij: • intenzionalna – označi lastnosti pojma, ki ga želimo definirati, se pravi intenzijo. • ektenzionalna – definira pojem tako, da našteje vse pripadnike pojma na isti posplošitveni ravni, ali vse predmete, ki jih razumemo pod tem pojmom. Primer: Alpske države so Francija, Švica, Italija, Avstrija in Slovenija.

15. Smernice za oblikovanje definicij • definicija pojma je ključna za določitev ustreznega termina, zato mora jasno izražati razmerje pojma do drugih pojmov v sistemu • pojmi, ki jih uporabimo v definiciji, morajo biti definirani v okviru iste publikacije oziroma se moramo nanje sklicevati • izogibati se moramo krožnim definicijam • iz publikacije (predgovora, navodil za uporabo ipd.) mora biti razvidno, po katerih načelih so definicije oblikovane in komu so namenjene (definicija v srednješolskem učbeniku ni enaka definiciji v znanstvenem priročniku) • definicija naj bo jedrnata

16. Pri Mary steer to guide (a ship or boat) by means of a rudder to direct the course of movement of [to steer an automobile](Webster New World) When you steer a car, boat, plane, etc., you operate it so that it goes in the direction that you want. (Cobuild) knife 1. a cutting instrument consisting of sharp-edged often pointed blade of metal fitted into a handle or into a machine fork 1. a small usually metal implement consisting of two, three or four long thin prongs on the end of a handle spoon 1. a metal, wooden or plastic utensil having a shallow concave part, ... (Collins)

17. Pri Mary 2 • cepljenje – način razmnoževanja, pri katerem umetno združimo cepič ene rastline s podlago druge rastline, da delujeta kot enotna rastlina. Načini cepljenja so: žlebičkanje, osnovno cepljenje na podlago, cepljenje z brstom, plosko cepljenje, sedlanje, podlaga s strani, angleška kopulacija. • kroglični reaktor – Reaktor, v katerem, je del snovi ali vsa snov (npr. gorivo, oplodna snov, moderator) v obliki mirujočega kupa majhnih krogel, ki se dotikajo druga druge.

18. Poimenovanje A term is a linguistic representation of a concept. A term should • be linguistically correct; • be accurate; • be concise; • easily permit the formation of derivatives; • be monosemous. (ISO 704; 1985:12) Poimenovanje je proces, pri katerem pojmu priredimo jezikovno poimenovanje – termin.

19. Terminotvorni procesi • terminologizacija – prenos izraza iz splošnega jezika v strokovni (predal, kobilica, ročica) • sestavljanje besed(vibraklic, metajezik) • besedotvorna izpeljava(tiskar, tiskati – tiskalnik) • konverzija – prehod v drugo besedno vrsto (Veliko rdeče) • prevzemanje iz drugih jezikov

20. Vrste terminov • Oblika • enobesedni • enostavni: celica, klon • sestavljeni: podstava + obrazila: acikličen, polisemija, nadzvočni podstava + podstava (+obrazila):avtocesta, ogljikovodik, fotosinteza • večbesedni • različni skladenjski vzorci: prid. + sam.: medcelična tekočina, Turingov stroj sam. + sam.: država članica sam. + predl. zveza: Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj sam. + sam. v rodilniku: osemenjevanje goveda • število besed: 2 - ...

21. krajšave • kratice • začetnice: SAZU, MZT, ZDA, UNESCO, HTML • krnjene besede: meter > m, liter > l • akronimi: bit (binary digit), Tosama, Amex (American Stock Exchange) • simboli, formule: NaCl, 5a + 4b • okrajšave: d. d., ekspr., pribl. • Besedna vrsta • samostalnik, pridevnik, glagol, prislov • razlike med splošnim in strokovnim jezikom; razlike med jeziki, razlike med področji(nominalizacija vs. verbalizacija)

22. Pomen • predmeti ali abstraktni pojmi • postopki, dejanja, operacije • lastnosti, stanja, značilnosti • razmerja Pri večbesednih terminih opazujemo pomenska razmerja med besednimi sestavinami: • atributivno (določevalno): operacijski sistem • konjunktivno (hkratno): država članica • integrativno (združevalno): NUK • Izvor • domači: tvorjeni v celoti iz slovenskega morfološkega gradiva • prevzeti: prevzemanje iz klasičnih jezikov (grščine, latinščine); prevzemanje iz drugih jezikov

23. cojzit (geologija) metajezik (jezikoslovje) sortiranje (tehnika) poltrivialno ime (kemija) intraruminalna naprava s pulzirajočim sproščanjem (veterinarska farmacija) ...podzakonski akti so usklajeni in sledijo priporočilom Komisije in tudi smernicam Amsterdamske pogodbe (pravo, EU) 7951; Svetovalni odbor za delovni program Skupnosti za preprečevanje poškodb v okviru dejavnosti v splošnem zdravstvenem varstvu (pravo, EU) tableta – tabletirka – tabletiranje draže – dražirka – dražiranje standard ISO 8402 ISO 704: Principles and methods of terminology antigonadotropin G03XA (kemija) Christmas pudding (kmetijstvo, zakonodaja, EU) Pri Mary

24. Prevzemanje terminov • Zakaj prevzemanje? • potreba po poimenovanju novih predmetnosti • potreba po stilni drugačnosti (splošni vs. strokovni jezik!) • Vrste prevzemanja • znotrajjezikovno / medjezikovno