Spremljava organizacije časa v vrtcu (poročilo)

1. Spremljava organizacije časa v vrtcu(poročilo) Poročilo pripravila Nives Zore junij 2009

2. Uvod Naloga je del projekta “Rekonceptualizacija delovnega časa v vrtcu”, ki je potekal v dveh fazah: • faza projekta: Analiza študij primerov in priprava priporočil za organizacijo časa v vrtcu (2007). Ugotovitve: • Daljši delovni čas prisotnosti vzgojiteljice v vrtcu je omogočal med strokovnimi delavci več sodelovanja. V času odhajanja otrok domov je delo lažje potekalo. Vzgojiteljice so čas, ko niso bile več v oddelkih, a so bile prisotne v vrtcu, namenile za aktive, načrtovanje, sestanke ipd. • Težave pri organizaciji časa: • so bile pri usklajevanju časa z zakonsko določeno sočasnostjo in v daljšem poslovalnem času vrtca • izhajale iz subjektivnih dejavnikov, povezanih s spremembami v življenjskih navadah strokovnih delavcev. • Dobre rešitve pri organizaciji časa so bile v največji meri odvisne od pripravljenosti zaposlenih za sprejemanje sprememb. 2. faza projekta: Spremljanje organizacije delovnega časa v vrtcu (2008).

3. Namen in cilji spremljave Spremljati delo strokovnih delavcev v popoldanskem času z namenom ugotoviti ali delovni čas vpliva na kakovost življenja in dela v vrtcu. O kakovosti sklepamo preko strukturnih kazalnikov (delovni čas, urniki, število otrok..) in procesnih kazalnikov(vrste dejavnosti, oblike dela). Cilji spremljave: • vrste dejavnosti v času od 13.00 – 15.00 ure v oddelku, • oblike dela v času od 13.00 – 15.00 ure v oddelku, • delo strokovnih delavcev izven oddelka v času od 13.00 – 15.00 ure.

4. Metodologija • Vzorec: namenski vzorec (zajeti vsi vrtci v okviru Mreže mentorskih vrtcev). • Metoda dela: neposredno opazovanje • Instrumentarij: lestvica za opazovanje • Čas trajanja: november 2008

5. Splošni podatki • Opazovanje je bilo izvedeno v 365 oddelkih vrtcev (151 oddelkov prve starostne skupine, 186 oddelkov druge starostne skupine in 22 kombiniranih oddelkov). • Opazovanje je potekalo 2 uri med 13.00 do 15.00 uro v novembru 2008. • Opazovano je bilo delo 1. odraslega v vrtcu (vzgojiteljica) in delo 2. odraslega v vrtcu (pomočnica vzgojiteljice). • Opazovane enote so bile petminutni časovni intervali.

6. Vrsta vrtca

7. Vrsta oddelka

8. Prostor opazovanja Notranji prostor: 98,3% Zunanji prostor: 1,7%

9. Dnevno število ur prisotnosti vzgojiteljice v vrtcu

10. Dejavnosti v času prisotnosti v oddelkih od 1 do 3 let vzgojiteljica pomočnica vzgojiteljice

11. Dejavnosti v času prisotnosti v oddelkih od 3 – 6 let vzgojiteljica pomočnica vzgojiteljice

12. Vrsta dejavnosti v času prisotnosti

13. Oblike dela v času prisotnosti

14. Dejavnosti vzgojiteljic v vseh oddelkih v času od 13.00 – 15.00 ure

15. Dejavnosti vzgojiteljic v vseh oddelkih v času od 13.00 – 15.00 ure

16. Prihodi in odhodi strokovnih delavk iz oddelka (vir: Analiza kakovosti ZRSŠ 2006…) Do pol treh popoldne je oddelke zapustilo več kot 75% vzgojiteljic.

17. Ugotovitve • Delež prisotnosti vzgojiteljic v oddelkih v popoldanskem času je v primerjavi s podatki iz leta 2006 višji. • Največja deleža popoldanskega časa (13.00 – 15.00) pripadata rutini in spontani igri v prvem in drugem starostnem obdobju. • Izrazito večji delež vodenih dejavnosti v tem času je v oddelkih drugega starostnega obdobja. • Prevladujoča oblika dela v prvem starostnem obdobju je individualno delo, v drugem starostnem obdobju pa delo v manjših skupinah. • Preseganje tradicionalnega vzorca, po katerem so načrtovane dejavnosti, ki jih vodi vzgojiteljica, umeščene v dopoldanski čas.

18. Nekaj pozitivnih sprememb, ki jih je prinesla rekonceptualizacija delovnega časa vzgojiteljicMentorski vrtec Vrhnika, OE Ljubljana • Več možnosti za pogovore in izmenjavo izkušenj. • Razbremenitev za pomočnico oz. tudi za vzgojiteljico, saj sta ob konicah dneva, ko je dela največ, prisotni obe. • Manjša obremenjenost v dopoldanskem času, ker je vzgojno izobraževalno delo razporejeno skozi ves dan. • Več časa za opazovanje otrok. • Več individulanega dela z otroki. • Ker je delo dosledno načrtovano v tandemu, je tudi pomočnica bolj aktivna in samozavestna pri vzgojno izobraževalnem delu. • Možnost delitve skupine (dejavnost zunaj, notri). • Delo poteka bolj umirjeno (dnevna rutina, popoldanska malica).