Vera Feguš, drd., spec.

1. »Uresničitev temeljnih pacientovih pravic in oblikovanje partnerskega odnosa med zdravnikom in pacientom« Vera Feguš, dr.med., spec.

2. Leta 2008 je začel veljati Zakon o pacientovih pravicah, ki ureja pravice vsakega uporabnika, zdravstvenih storitev v RS. pri vseh izvajalcih v javnem in zasebnem sektorju. Namen tega zakona je omogočiti enakomerno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki, temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom, zdravnikom in drugim zdravstvenim osebjem. Pravice iz zdravstvenega zavarovanja in način njihovega uveljavljanja določa poseben zakon.

3. Ministrstvo za zdravje je za državljane RS pripravilo razlago tega zakona v gradivu z naslovom »Kaj vam prinašaZakon o pacientovih pravicah?«. Opisanih je štirinajst pacientovih pravic in način kako se doseže njihovo varstvo. To gradivo smo uporabili kot vodilo v predstavljanju pacientovih pravic in odnosa med pacientom in zdravnikom. Definirali smo posamezno pacientovo pravico, izbrali odstavek iz pravice, ga navedli in pojasnjevali s primeri iz prakse.

4. Primere iz prakse, ki jih bomo navedli so izkušnje osebne zdravnice, specialistke splošne medicine (družinske medicine) nastale pri delu v ambulanti javnega zdravstvenega zavoda v Mariboru.

5. 1. Pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev Pacient ima pravico do dobre zdravstvene oskrbe in ustreznih preventivnih zdravstvenih storitve v okviru sodobne medicinske doktrine. Ima pravico do nujne medicinske pomoči.

6. Primera iz prakse V Sloveniji sta Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje ustanovitelja treh državnih presejalnih (screening) programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu, dojki in debelem črevesju poznanih pod imeni: Zora, Dora in Svit. Njihov namen je pravočasno odkriti in zdraviti predrakavo spremembo in na ta način zmanjšati umrljivost za rakom. Odziv državljanov na vabilo za pregled je okoli 60%, 40% povabljenih oseb na preventivni pregled se ne odzove in ne izkoristilo pravice, ki mu po zakonu pripadajo.

7. Javni zdravstveni zavod v Mariboru organizira 24 urno službo nujne medicinske pomoči. V nočnem času od 19.00 do 7.00 ure zjutraj, (takrat ne delajo ambulante splošne medicine), pacienti prihajajo v dežurno službo, zaradi zdravstvenih simptomov in stanj, ki niso nujna. Število oseb, ki v nočem času išče pomoč v službi nujne medicinske pomoči, se je zelo povečalo. Na pritožbo dežurnih zdravnikov se je odzval Zavod za zdravstveno zavarovanje z navodilom, da v primeru, ko pacient pride na pregled in ta ni nujen, ga mora ta plačati sam.

8. 2. Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi Pacient ima pravico, da ga pri zdravstveni oskrbi, ne glede na okoliščino (spol, narodnost….), obravnavajo enako kot ostale paciente.

9. Primer iz prakse V ambulanto splošne medicine prihaja več pacientov Romske skupnosti, ki večinoma nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Med njimi se najde oseba z urejenim zdravstvenim zavarovanjem in ta ima kartico zdravstvenega zavarovanja. Imetnik kartice zdravstvenega zavarovanja jo posoja drugim. Ko to zdravnik odkrije, opozori na nepravilnost in odkloni pregled ali zahteva plačilo zdravstvenih storitev. Udeležena oseba takoj izpostavi svojo romsko nacionalno pripadnost, kot razlog za odklon pregleda in naprej izsiljuje zdravnika s svojo pravico do zdravstvene oskrbe ter grozi z pritožbo.

10. 3. Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev Zakon daje pacientu možnost, da prosto izbere ne le zdravnika, pač pa tudi izvajalca zdravstvenih storitev(zdravstveni zavod).

11. Primer iz prakse Pacienti se pogosto pritožujejo na odnos in delo osebnega zdravnika v ambulanti splošne medicine. Navajajo, da jih zdravnik ne posluša, se z njim ne pogovarja, avtoritativno izbira preiskave in način zdravljenja, ne upošteva pacientove želje, da opravi določeno preiskavo, pri predpisovanju zdravil ne upošteva pritožb pacienta o stranskih učinkih zdravil, ki jih pacient navaja, ima dolgo čakalno dobo za pregled (do 7 dni). Kljub nezadovoljstvu pacienti ostajajo v ambulanti osebnega zdravnika. Pri posamezniku še ni narasla zavest, da mora vsak poskrbeti sam za sebe in še ne izkoriščajo možnosti, ki jim je dana, da spremenijo osebnega zdravnika.

12. 4. Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe Z zakonom je predpisan standard primernosti, kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, ki upošteva tako pacientove konkretne potrebe kot zmožnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji.

13. Primer iz prakse Pacient je po preiskavah v bolnišnici dobil zdravstveno diagnozo, je zaskrbljen, nima oblikovanega dobrega partnerskega odnosa z osebnim zdravnikom. Zaradi tega si je poiskal na spletu razlago diagnoze svoje bolezni in si je sam izbral način zdravljenja. Po prihodu v ambulanto osebnega zdravnika ga je obvestil, da potrebuje samo napotnico za zdravnika določene specialnosti, ker bi se želel zdraviti, kot je bilo opisano na spletu. Osebni zdravnik je po pregledu zdravstvene dokumentacije ugotovil, da se navedeni način zdravljenja za to bolezen pri nas ne uporablja. • Pacient ni bil zadovoljen z razlago osebnega zdravnika in se je obrnil na zastopnika pacientovih pravic.

14. 5. Pravica do spoštovanja pacientovega časa Izvajalci zdravstvenih storitev so dolžni svoje delo organizirati tako, da pacient pred ordinacijo ne čaka dlje, kot je to potrebno.

15. Primer iz prakse V ambulanti splošne medicine kakor v javnih zavodih tako pri zasebnikih. je skoraj pri vseh osebnih zdravnikih vpeljan sistem naročanja pacientov na pregled po telefonu ali osebno ob prihodu v ambulanto. Pacienti kljub naročanju čakajo na pregled več kot 40 minut. Zdravniki navajajo, da sami pacienti podirajo sistem, ker zamudijo svoj čas pregleda, nato zahtevajo pregled, ker, npr. težko hodijo in jih je nekdo pripeljal. Predpisan čas za obravnavo pacienta v ambulanti je 6 minut. Ko zdravnik porabi za celostno obravnavo enega pacienta več časa, drugi pacienti čakajo. Med delovnim časom mora osebni zdravnik biti v ambulanti dosegljiv pacientom po telefonu. To tudi vpliva na čakanje drugih v čakalnici. Osebni zdravnik mora takoj pregledati vse paciente, katerih zdravstveno stanje zahteva nujno medicinsko ukrepanje. Zdravnik mora opraviti pogovor in dati navodila svojcem, ki doma negujejo bolnika, kljub temu da niso bili naročeni.

16. 6. Pravica do obveščenosti in sodelovanja Zakon določa, da mora zdravnik, ki je odgovoren za zdravljenje, pacientu podati pojasnila v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način, v celoti in pravočasno. Za večje posege (operacije) mora pacient prejeti tudi pisna pojasnila.

17. Primer iz prakse Pacient je povedal osebnemu zdravniku , da je zdravnik ustrezne specialnosti pred njegovo operaciji govoril z njim na hodniku. Po zaključenem zdravljenju ni več imel priložnosti govoriti z njim. Zdravnik ustrezne specialnosti je pred operativnim posegom pacientki razložil način zdravljenja. Pacientka ga je vprašala ali ji lahko stoodstotno zagotovi, da ne bo po operaciji imela težav z uriniranjem in odvajanjem blata. Zdravnik ji tega zagotovila ni mogel dati, predlagal ji je naj zapusti oddelek, odide domov in začne razmišljati ter se vrne takrat, ko se bo sama odločila za operacijo. Pred operativnim posegom je univerzitetni prof., zdravnik ustrezne specialnosti opravil pogovor s pacientom o načinu zdravljenja, ki je nato privolil v predlagani poseg. Po prihodu pacienta domov je dobil odpustnico v kateri je bilo zapisalo, da ga je operiral drugi zdravnik, specializant. Poklical je zdravnika predstojnika istega oddelka, ki mu je na njegovo vprašanje kako je to mogoče pojasnil, da je to povsem legalno, ker specializant mora opraviti določeno število operacij pred specialističnim izpitom.

18. 7. Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju Zakon poudarja, da ima pacient pravico do privolitve v zdravstveno oskrbo, kar pomeni, da samostojno odloča o svojem zdravljenju. Privolitev je praviloma ustna, razen za operativne in druge medicinske posege z večjim tveganjem je pisna.

19. Primer iz prakse Odstopanje nastane v primeru, ko nastanejo težave v duševnem stanju pacienta in njegove začasne nesposobnosti samostojnega odločanja o zdravljenju. V praksi nastane problem, ko pacient v spremenjenem duševnem stanju preneha jemati zdravila in se upira hospitalizaciji, grozi s samomorom ali je agresiven in napadalen do svojcev, ki nato pridejo po pomoč v ambulanto osebnega zdravnika. Osebni zdravnik izda napotnico za prisilno hospitalizacijo. O tem obvesti službo na sodišču in policijo. Pacienta z rešilnim avtomobilom v spremstvu osebnega zdravnika in policista odpeljejo v bolnišnico.

20. 8. Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje Pacient ima pravico določiti svojega zdravstvenega pooblaščenca (zakonca, partnerja…), ki bo v primeru njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločal o pacientovi zdravstveni oskrbi. Pacient ima pravico do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe pri hudi bolezni, ki bi v kratkem času vodila v smrt, in bi oskrba samo podaljšala preživetje, ali bi oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bi bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bi dokončno izgubil telesno in duševno sposobnost, da skrbi zase.

21. Primer iz prakse V praksi se še nismo srečali z zdravstvenim pooblaščencem pacienta, ki bi lahko odločal namesto njega. Pacienta v terminalni fazi rakave bolezni, pri poslabšanju zdravstvenega stanja ( npr. zvišana telesna temperatura, bruhanje), ki bi lahko privedlo do resnega poslabšanja splošnega zdravstvenega stanja in je potrebna hospitalizacija, vedno vprašamo, če želi biti hospitaliziran. Upoštevamo njegovo voljo. Sorodniki, ki negujejo umirajočega pacienta večinoma upoštevajo voljo pacienta in ga ne silijo v bolnišnico.

22. 9. Pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja Pacient ima pravico za največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja povezano z njegovo boleznijo posebej, ko gre za umirajočega .

23. Primer iz prakse Pred dobrim mesecem dni je poklicala gospa službo nujne medicinske pomoči in jih je obvestila, da se je njen mož ustrelil s pištolo za ubijanje svinj. Po prihodu ekipe nujne medicinske pomoči je bil že mrtev. Zdravnik se je pogovoril z ženo umrlega in je izvedel, da je mož imel raka na pljučih in kostne metastaze in je trpel hude bolečine v križu in nogah. Pokazala je škatlo analgetika, ki ga je dobil od zdravnika. Zdravilo mu ni nič pomagalo. Obupal je, vzel pištolo in se je ustrelil v glavo. Jemal je analgetik iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil (diklofenak). Na lestvici zdravil za lajšanje bolečin, katero je predlagala SZO je diklofenak namenjen za lajšanje šibke bolečine. V našem okolju (Maribor in občine) približno 40% pacientov umira doma, zaradi neozdravljive bolezni kamor sodi tudi rak. Osebni zdravnik ne obiskuje umirajočega pacienta, na domu. Pacientovi svojci prihajajo v ambulanto osebnega zdravnika po zdravila in material za nego , ter sporočajo o spremembah. V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta, svojci pokličejo dežurnega zdravnika, ki na domu pregleda pacienta, predlaga spremembo terapije in napiše svoje mnenje osebnemu zdravniku. Poraja se vprašanje ali je možno zagotoviti na domu umirajočemu pacientu , da preživi svoje zadnje dneve življenja brez bolečin in trpljenja?

24. 10. Pravica do drugega mnenja Drugo mnenje je mnenje za oceno istega zdravstvenega stanja in postopkov zdravljenja pacienta, ki ga da zdravnik ustrezne specialnosti ali konzilij.

25. Primer iz prakse Pacienti te pravice še ne poznajo in je zato ne koristijo pogosto. Pacienti, ki čakajo na planirane ortopedske operacije od 2 do 3 let, vmes pridejo osebnemu zdravniku po napotnico za pregled pri specialistu ortopedu v drugi zdravstveni ustanovi z namenom, da bi preverili čakalno dobo za operacijo v tej ustanovi.

26. 11. Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo Zakon daje pacientu pravico do vpogleda, prepisa in kopiranja svoje zdravstvene dokumentacije. Pacient ima možnost, da mu izvajalec zdravstvenih storitev vsebino zdravstvene dokumentacije tudi obrazloži.

27. Primer iz prakse Pacienti prinesejo osebnemu zdravniku izvide različnih medicinskih preiskav, ki so jih naročili zdravniki specialisti ali pa odpustnico iz bolnišnice. Prosijo, da jim obrazloži izvide. Zdravniki različnih specialnosti pri katerih je pacient opravil zdravstvene storitve niso izvidov obrazložili s pojasnilom, da nimajo časa in pričakujejo, da to opravil osebni zdravnik.

28. 12. Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov Zagotovljeno je, da se bodo pacientovi osebni podatki in občutljive informacije, s katerim razpolaga zdravstveno osebje, lahko razkrivali samo osebam, za katere je zakon tako določil ali osebam za katere je tako določil pacient sam. Za kršitev na tem področju je pristojen Informacijski pooblaščenec.

29. Primer iz prakse V gradivu » Kaj vam prinaša Zakonu o pacientovih pravicah«, pri 5. pravici je navedeno: »Določene podatke z vseh čakalnih seznamov izvajalcev zdravstvenih storitev v Sloveniji bo zbiral Inštitut za varovanje zdravja RS v obliki enotnega nacionalnega čakalnega seznama. Tako bodo vsem pacientom enostavno in na enem mestu dostopni tudi podatki o najdaljših in najkrajših čakalnih dobah za vse zdravstvene storitve pri vseh izvajalcih v Sloveniji « V navedenem ni jasno opredeljeno, katere pacientove podatke iz čakalnega seznama izvajalca zdravstvenih storitev bo izvajalec posredoval Inštitutu za varovanje zdravja, ki bo nato oblikoval nacionalni čakalni seznam. Predvidevamo, da izvajalec zdravstvenih storitev vpiše na svoj čakalni seznam ime in priimek pacienta in še kateri osebni podatek. Ta čakalni seznam s pacientovimi podatki bo izvajalec zdravstvenih storitev posredoval Inštitutu za varovanje zdravja. Ta ima administrativno vlogo - oblikovati nacionalni čakalni seznam. Ali bo s posredovanjem čakalnega seznama pacientov Inštitutu za varovanje zdravja izvajalec zdravstvenih storitev kršil pravico pacienta do varstva zasebnosti in osebnih podatkov?

30. 13. Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic Postopek obravnave kršitev pacientovih pravic je dvostopenjski. Prva obravnava se izvede pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove ustne ali pisne zahteve. Druga obravnava kršitve pacientovih pravic poteka v postopku pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic.

31. Primer iz prakse Predvidevamo, da Zastopnik pacientovih pravic pošilja pisno poročilo o svojem delu Ministrstvu za zdravje RS. Zdravniki, izvajalci zdravstvenih storitev bi morali dobiti od Ministrstva za zdravje podatke o številu pacientov, ki so v enem letu poiskali varstvo pravic in vsebinsko poročilo o najbolj pogostih kršitvah pacientov pravic pri nas.

32. 14. Pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic Pacient se lahko kadarkoli obrne na enega od zastopnikov pacientovih pravic, ki mu lahko svetuje, pomaga ali ga po pooblastilu celo zastopa pri uresničevanju pravic po tem zakonu. Poleg tega lahko pacientu daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva,zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.

33. Primer iz prakse Osebni zdravnik pogosto pacientom razlaga pravice s področja zdravstvenega zavarovanja. Vprašanja se nanašajo na pravico do prevoza z rešilnim avtomobilom, zdravljenja v zdravilišču, pridobitve napotnic za pregled pri zdravniku specialistu in predpisovanje tehničnih pripomočkov. Velikokrat so pacientova pričakovanja koristi večja, kot jih v realnosti predvidevajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja.

34. Sklep Zakon o pacientovih pravicah je dal pacientu aktivno mesto, postal je subjekt, v procesu zdravljenja. Samostojno izbira zdravnika, zdravstveno ustanovo, v kateri se bo zdravil, sodeluje z zdravnikom pri izbiri diagnostičnih postopkov in načina zdravljenja. Ima pravico preveriti zdravnikovo strokovno odločitev preko drugega mnenja. Zaveda se, da je zdravnik dolžan upoštevati njegovo voljo tudi v hudi bolezni, ki bo vodila v smrt. Kvaliteten - spoštljiv in zaupljiv odnos ter aktivno sodelovanje pacienta v procesu zdravljenja postavlja pacienta in zdravnika v partnerski odnos.