PRAŽIVALI (Protozoa)

1. PRAŽIVALI (Protozoa) Skupine praživali – enoceličarjev: - Bičkarji (Flagellata): bičkarji ovratničarji, vrteljc ali tripasonoma - Korenonožci (Rhizopoda): menjačica ali ameba, luknjičarke, mreževci - Trosovci (Sporozoa): plazmodij, toksoplazma, gregarina - Migetalkarji (Ciliata): paramecij, školjčica, zvončica, trobentica

2. Bičkarji (Flagellata): (3µm – 2mm)

3. Bičkar ovratničar • 1. Habitat: celinske, morske vode, v drugih organizmih. • 2. Zgradba: enoceličar s strukturami živalske celice. Lahko tvorijo ciste- mirujoče tvorbe. • 3. Dihanje: difuzija, aerobno celično dihanje. • 4. Prehranjevanje: z organskimi drobci in mikroorganizmi. Tvori se prebavna vakuola ali sekundarni lizosom.

4. Bičkar ovratničar • 5. Gibanje: biček je gibalni organel (iz beljakovin mikrotubulov), preko bazalnega telesca je pritrjen v citoplazmo. • 6. Ogrodje: prisoten je citosklelet. • 7. Izločanje nerabnih snovi: eksocitoza. • 8. Razmnoževanje: nespolno / delitev celice, po večkratnih delitvah / eno spolno razmnoževanje.

5. Posebnosti bičkarjev: • - krvni zajedalec ali parazit človeka in domačih živali / vrteljc ali tripasonoma. Povzroča-spalno bolezen. • - ima dva gostitelja: muha ce-ce / prenašalec in vmesni gostitelj, glavni gostitelj je človek. • - glavnega gostitelja med sesanjem krvi okuži muha. • - zadnja stopnja je spanju podobno stanje. • - nekateri so simbionti v prebavilih žuželk npr. v termitih. Sodelujejo pri razgradnji lesa. • - bičkarji so tudi paraziti npr. trihomonas. Žive v človeških ustih, črevesju, sečnem mehurju, nožnici. Povzročajo bolezenske spremembe.

6. Razvojni krog vrteljca ali tripasonome

7. Korenonožci (Rhizopoda) • 1. Habitat:celinske vode, vlažna prst • 2. Zgradba

8. Korenonožci (Rhizopoda) • 3. Dihanje: difuzija skozi biološko membrano, aerobno celično dihanje. • 4. Prehranjevanje: drobci organskih snovi, mikroorganizmi. V celici nastajajo prebavne vakuole. Hrano lovijo s psevdopodiji. • 4. Gibanje: psevdopodiji ali panožice. • 5. Ogrodje: citoskelet-zunanja plast citoplazme (ektoplazma), notranja plast citoplazme (endoplazma). Oblika celice – se spreminja.

9. Korenonožci (Rhizopoda) • 6. Izločanje: kontraktilna vakuola ali krčljivi mehurček omogoča osmoregulacijo. • - osmoza: prehajanje vode iz hipotoničnega v hipertonični medij. • - morski enoceličarji običajno nimajo kontraktilnih vakuol. • 7. Razmnoževanje: nespolno-delitev celice.

10. Posebnosti korenonožcev: • - korenonožci so še: lupinaste amebe, luknjičarke, mreževci / zunanje ogrodje iz kremena. • - razmnoževanje luknjičark: metageneza. • -iz lupinic se tvori apnenec.

11. Trosovci (Sporozoa)

12. Plazmodij- notranji zajedalec • 1. Habitat: endoparaziti v samici komarja mrzličarja in toplokrvnih vretenčarjih. • 2. Zgradba: telesna organizacija je poenostavljena, zapleten je razvojni krog. Enoceličar. • 3. Dihanje: difuzija. • 4. Prehranjevanje: kot endoparazit. • 5. Gibanje: z eritrociti gostitelja, s telesnimi tekočinami komarjeve samice. • 6. Ogrodje: pravega ogrodja ni, beljakovine v citoplazmi. • 7. Izločanje: eksocitoza.

13. Plazmodij- notranji zajedalec • 8. Razmnoževanje: • - okužena samica komarja mrzličarja piči zdravega človeka. • - s slino vnese plazmodije. • - plazmodij prodre v eritrocit,obda se z membrano. • - plazmodij se poveča, deli se v klice (sledi razpad eritrocitov). Nespolno razmnoževanje. • - pojavi se napad mrzlice (temperatura narašča, trese ga mraz) • - okuženega človeka piči samica komarja mrzličarja. V samici se odvija spolni rod (klice se spremenijo v raznospolne gamete). • -nastane zigota. V črevesju komarja se deli v trose. • -ob piku se prenesejo v človeško kri.

14. Posebnosti trosovcev: • - zatiranje malarije-izsuševanje močvirij, naseljevanje ribic, plenilcev ličink komarjev, s kemičnimi sredstvi. • -sorodniki-mikrosporidiji / povzročajo obolenja rib, čebel, sviloprejk. • - poznamo več vrst plazmodijev, povzročajo različne tipe malarije.

15. Migetalkarji (Ciliata) • 1. Habitat: v celinskih vodah-školjčica, zvončica, trobentica; v prežvekovalskih želodcih- sodelujejo pri razgradnji celuloze. • Paramecij: stoječe celinske vode. Infuzum- pripravek za vzgojo paramecijev.

16. Migetalkarji (Ciliata) • 2. Zgradba: celica, obdana z migetalkami, velika cca ¼ mm. • 3. Dihanje: difuzija, aerobno celično dihanje. • 4. Prehranjevanje: z mikroorganizmi. • - pot hrane: celična usteca-celični požiralnik-prebavna vakuola-celična zadnjica. • -cikloza-krožno gibanje prebavnih vakuol, pH se zvezno spreminja. V prebavni vakuoli poteka kemična prebava.

17. Migetalkarji (Ciliata) • 5. Gibanje: migetalke-nitaste diferenciacije iz mikrotubulov. • 6. Ogrodje: citoskelet. Trdnost omogoča pelikula-trdnejša plast pod celično membrano. • 7. Izločanje: dve kontraktilni vakuoli- osmoregulacija. • 8. Razmnoževanje: • -nespolno: delitev celice / v ugodnih življenjskih razmerah. • -spolno: konjugacija / tvorijo se gibljiva in mirujoča jedra (R!). Paramecija se zbližata s celičnimi usteci. Zigota nastane iz gibljivega in mirujočega jedra.

18. - pod pelikulo so strelne paličice. - dražljaj iz okolja povzroči aktiviranje strelnih paličic (obramba, napad). - jedrni dualizem. - protoklisti- enotno kraljestvo enoceličnih rastlin in živali nekaterih sistematikov. Posebnosti:

19. MNOGOCELIČARJI (Metazoa) • - nastali iz enoceličnih evkariontov • - domnevne možnosti nastanka: • 1. oceličenje ali celularizacija-živalska celica se je delila. Jedra so se namnožila, vmes so se razvile celične membrane. • 2. kolonijski nastanek-celica se je delila na veliko število hčerinskih celic. Ostale so povezane. Vsaka celica je opravljala vse funkcije, izjema so specializirane razmnoževalne celice.

20. Delitev mnogoceličarjev: • - spužve (Porifera): omejena tkivna organizacija, nimajo pravih tkiv. Filogenija: verjetno so se razvile iz bičkarjev ovratničarjev. • - pristni mnogoceličarji (Eumetazoa): imajo tkiva, organe in organske sisteme (primitivnejši in naprednejši).

21. 1. Habitat: vodna bivališča, prevladujejo v morju. 2. Zgradba: sesilne, različni gradbeni tipi, nesomerne (asimetrične), zvezdasto somerne(radialno simetrične), omejena tkivna organizacija. Spužve (Porifera)

22. - prva plast je podobna koži drugih mnogoceličarjev. - druga plast je iz medceličnine. - tretja plast je iz kamric (kamrico gradijo bičkarji ovratničarji). Telo spužve:

23. - povezave kamrice z zunanjostjo so različne. - pora (dotekalka) se podaljša v cevko, cevka v kamrico. - stene kamric gradijo celice ovratničarke. Gradbeni tipi spužev

24. Spužve (Porifera) • 3. Dihanje: difuzija, celično dihanje. • 4. Prehranjevanje: hrano prinaša vodni tok. Pore ali dotekalke-dovajanje vode s hranilnimi snovmi. Številne. Odtekalke ali izmetalke-odtekanje. Manj številne. • 5. Gibanje: pritrjena ali sesilna žival. • 6. Ogrodje: spikule ali iglice, iz organskih in anorganskih snovi. • 7. Izločanje: nerabne snovi izloča skozi odtekalke. • 8. Razmnoževanje: • - nespolno: delitev, brstenje, zimski brsti. • - spolno razmnoževanje: jajčece enega osebka + semenčica drugega osebka = zigota. Zigota se razvije v ličinko. Ličinka se preobrazi v mlado spužvo.