1 / 63

UVOD V JAVNO UPRAVO

arnaud
Download Presentation

UVOD V JAVNO UPRAVO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


    1. UVOD V JAVNO UPRAVO Mag. Milo Sencur

    2. ZNANOST O UPRAVI Predmet proucevanja (organizacijski in funkcionalni vidik uprave) Metode proucevanja (dedukcija, empirija) Razmerja do drugih znanosti

    3.

    4. TEMELJNI POJMI (upravna) organizacija uprava, upravljanje poslovna uprava javna uprava drava nacelo delitve in enotnosti oblasti decentralizacija in dekoncentracija dravna uprava lokalna skupnost in lokalna samouprava javne slube javno pooblastilo osebe javnega prava nacelo subsidiarnosti in koneksitete regionalizacija

    5. (UPRAVNA)ORGANIZACIJA prostor, kjer poteka proces upravljanja skupina ljudi, ki delujejo skupaj, da bi dosegli nek skupen cilj formalne, neformalne, primarne, sekundarne, gospodarske, upravne teritorialne, funkcionalne (problem koordinacije) tendence v razvoju upravnih organizacij

    6. UPRAVA Poslovna uprava - delovanje po nacelih trnega gospodarstva Javna uprava - organizacijsko: vse politicne, upravne in druge organizacije, ki izvajajo proces upravljanja drubenih zadev (dravni upravni organ, obcinska uprava, veterinarska uprava) - funkcionalno: upravljanje javnih ali drubenih zadev (strokovni del procesa upravljanja)

    7. UPRAVLJANJE kontinuirana dejavnost povezovanja vec ljudi za opravljanje drubenih (javnih) zadev ali proces odlocanja v organizaciji o: o ciljih organizacije (politicno odlocanje) o dosegi teh ciljev (strokovno odlocanje)

    8. JAVNA UPRAVA (uprava v javnih zadevah) dravna uprava lokalna samouprava nosilci javnih pooblastil izvajalci javnih slub

    9. DRAVA iri in oji pojem

    10. DRAVA (tendence v razvoju) demokratizacija (vedno vecja vloga dravljanov pri odlocanju o javnih zadevah) zmanjana vloga prisile (vija stopnja zavesti ljudi in legitimnosti odlocitev) povecana servisna vloga (zagotavljanje dobrin brez oblastnih posegov)

    11. NACELO DELITVE OBLASTI

    12. NACELO O ENOTNOSTI OBLASTI negacija delitve oblasti na posamezne nosilce nosilec celotne oblasti je ljudstvo oblast je enotna, deli se le njeno izvajanje na posamezne vrste organov primat ima predstavniko telo

    13. DECENTRALIZACIJA in DEKONCENTRACIJA prenos nalog od centralnih dravnih organov na druga oja oblastva funkcionalna in organizacijska neodvisnost odlocanje, izvrevanje, nadzor prenos nalog od centralnih dravnih organov na druga oja oblastva funkcionalna in organizacijska odvisnost izvrevanje

    14. DRAVNA UPRAVA - organizacijski vidik (sistem upravnih organov) - funkcionalni vidik (opravljanje drav. upravnih nalog) spremljanje stanja in priprava predpisov izvrilne naloge inpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov razvojne naloge zagotavljanje javnih slub

    15. LOKALNA SKUPNOST (OSNOVNA TERITORIALNA ENOTA) naselje prebivalci skupne potrebe in pogoji za zadovoljevanje zavest o pripadnosti (socialna in politicna povezanost)

    16. LOKALNA SAMOUPRAVA pravna ureditev, katere bistvo je pravica ljudi v lokalni skupnosti oz. pravica lokalnih oblasti, da samostojno (brez vpletanja nadrejenih oblasti) urejajo dolocene javne zadeve na svojem obmocju ena od oblik soupravljanja drube prava vloga lokalne samouprave je v vertikalni delitvi oblasti

    17. LOKALNA SAMOUPRAVA (elementi samoupravnosti) teritorialni funkcionalni organizacijski materialno-financni pravni

    18. SUBSIDIARNOST nacelo subsidiarnosti je kljucno nacelo za razumevanje vloge lokalne samouprave v sodobnih demokracijah najnija raven naj opravlja vse, kar ne more biti bolje in ucinkoviteje uresnicevano na viji ravni - pomeni stalni razmislek o razdelitvi pristojnosti kot politicno nacelo pomeni, da so javne zadeve uresnicevane cim blie dravljanom, ker so sposobneje prisluhniti potrebam ljudi

    19. REGIONALNA SAMOUPRAVA regija, pokrajina vmesna raven med dravo in obcino regionalizacija proces, katerega cilj je oblikovanje regij pokrajina v Ustavi RS

    20. JAVNE SLUBE dejavnosti storitvenega oz. proizvodnega znacaja, ki jih ni mogoce zagotavljati po nacelih trnega gospodarstva reijski obrat javni (gosp.) zavodi in javna podjetja koncesije vlaganje javnega kapitala v osebe zasebnega prava

    21. JAVNO POOBLASTILO (prenos nalog dravne uprave na druge subjekte) z zakonom ali odlokom obcine na subjekte izven dravne uprave vsebina pooblastila, nosilec pooblastila, organ, ki podeli pooblastilo, postopek podelitve pooblastila, nadzor nad izvajanjem

    22. OSEBE JAVNEGA PRAVA ustanovitveni akt je javnopravne narave delovanje je javnega znacaja financiranje je javnega znacaja uporaba javnega prava pri notranjih in zunanjih razmerjih

    23. RAZVOJ PROUCEVANJA UPRAVE (1) VRSTE UPRAVNIH (ORGANIZACIJSKIH) ZNANOSTI veda o poslovni upravi (poslovno upravljanje) veda o javni upravi (javno upravljanje) veda o komunalni samoupravi enotna veda o upravljanju (v nastajanju)

    24. RAZVOJ PROUCEVANJA UPRAVE (2) VEDA O POLICIJI ALI KAMERALISTIKA zametki dravne uprave v absolutisticni dravi - uprava sta vladar in njegov aparat uveljavitev dravne uprave z nacelom o delitvi oblasti - uprava se imenuje policija: policijske naloge, pospeevanje financ in trgovske dejavnosti (merkantilizem) veda o policiji (kameralistika) - konkretno usmerjena opisna smer znanosti o upravi - opisuje in sistemizira delo, organizacijske oblike, postopke in pravila poslovanja - avstrijska profesorja Sonnenfels in Lorenz von Stein

    25. RAZVOJ PROUCEVANJA UPRAVE (3) RAZDOBJE LIBERALIZMA IN UPRAVNO PRAVO politicna filozofija liberalizma ideja svobode drava (nocni cuvaj) je le cuvar javnega reda razvoj upravnega prava proucuje dravno upravo z vidika njene oblastne funkcije (v odnosu do posameznika) liberalizem se umakne filozofiji dravnega intervencionizma in filozofiji dravne uprave kot javne slube sodobne upravne znanosti crpajo vecji del svojih ugotovitev iz spoznanj na podrocju gospodarstva iz konca 19. in 20. stoletja

    26. SMER ZNANSTVENEGA UPRAVLJANJA proucevanje gospodarske organizacije F. Taylor (1856-1915) organizacija dela v proizvodnem procesu (delovno mesto) clovek je orodje organizacije tudij gibov izkljucno tehnicna smer

    27. UPRAVNOTEHNICNA SMER H. Fayol zanima ga organizacija kot celota (z vidika ucinkovitosti dela): nacin delitve dela, sistemizacija, org. enote, vodenje, hierarhija, koordinacija, nadzor itd. pravila za dobro upravljanje - enotnost komande - hierarhija - razpon kontrole - odloca individualni nosilec

    28. VLOGA MAKSA WEBRA V UPRAVNIH ZNANOSTIH zanima ga drubena vloga uprave in organizacije v sodobnem svetu prvi ugotovi univerzalnost uprave, ki deluje po enakih birokratskih kriterijih opozori na odnos uprava - politika

    29. PSIHOLOKE SMERI PROUCEVANJA UPRAVE teorije, ki organizacijo proucujejo z vidika ravnanja posameznika v organizaciji (behaviorizem) medcloveki odnosi (E. Mayo) vecja humanost pomeni vecjo ucinkovitost pri delu organizacija je ravnanje v posebno skupnost povezanih ljudi za dosego dolocenega cilja motivacija ni le ekonomski stimulans ideje o disfunkciji birokratske organizacije (R. Merton) namesto hierarhije drubena vloga (standardizirani vzorec ravnanja-brez prisile) timsko delo delovne skupine problemske organizacije

    30. SOCIOLOKE SMERI PROUCEVANJA UPRAVE kritika klasicne ole in psiholoke smeri (zaradi neupotevanja okolja) (T. Parsons, R. Merton, Katz in Kahn) naslonitev na generalno teorijo sistemov (dvojna vloga organizacije - navzven in navznoter) kompleksno in zgodovinsko proucevanje uprave nastanek splone teorije upravljanja (za vsa drubena podrocja)

    31. NOVOTEHNICNE SMERI PROUCEVANJA UPRAVE kako povecati tehnicno ucinkovitost upravljanja (manj opazna vloga vodstva in kontrole, poudarek na svetovanju in strokovni pomoci) nove tehnike predvidevanja in planiranja z uporabo matematicnih in statisticnih metod (t. i. operacijske raziskave) odkritje kibernetike teorije odlocanja (H. Simon), ki upotevajo pogoje negotovosti in s tem omejeno racionalnost (pomembna vloga interesnega vpraanja) koalicijska teorija in teorija organizacijskega ravnoteja

    32. KAJ JE UPRAVA IN KAJ UPRAVLJANJE LJUDSKO POJMOVANJE UPRAVE ORGANIZACIJSKA TEORIJA FAYOLOVA OPREDELITEV UPRAVE UPRAVLJANJE PO SISTEMSKI TEORIJI UPRAVLJANJE PO KIBERNETSKO-INFORMACIJSKI TEORIJI

    33. 1. LJUDSKO POJMOVANJE UPRAVE pisarniko delo, birokracija, administracija, papirnata vojna parazit drube, drubeno nepomembno delo, prevec zaposlenih, bolje place in bolji delovni pogoji nepravocasno in nekvalitetno delo ali je uprave prevec ali premalo

    34. 2. ORGANIZACIJSKA TEORIJA - organizatoricna dejavnost, ki omogoca sodelovanje vecjega tevila ljudi, ki imajo skupen cilj oz. skupne naloge (Simon, Smithburg, Thompson) - trije ponazoritveni primeri (prevalitev kamna, delo kmecke druine, delo obrtnika) - Vavpetic: v vsaki organizaciji so temeljne in organizacijsko tehnicne naloge

    35. 3. FAYOLOVA OPREDELITEV UPRAVE Dejavnost podjetja ima 6 funkcij: tehnicno komercialno financno varstveno racunovodsko upravno (poteka vertikalno in je prisotna v vseh funkcijah) Sestavine upravne funkcije (bistvo uprave): predidevanje (predvideti cilje) organiziranje (ukrepi, potrebni za pogon akcije) ukazovanje (stalno usmerjanje akcije, v obratni smeri pa porocanje) usklajevanje (sprotna koordinacija) kontroliranje (nenehen nadzor) Skupni smisel vseh elementov je vodenje organizacije

    36. 4. SISTEMSKA TEORIJA nastala sredi 20. stoletja vse stvari, bitja in pojavi so sistem (# kaos) sistem sestoji vsaj iz dveh, med seboj povezanih delov (menjava med podsistemi) bioloki, tehnicni, drubeni (pravni, ekonomski, drava, lokalna skupnost) zaprti in odprti sistemi ekvivalentna menjava z okoljem po vzorcu input-predelava-output (ucinkovitost sistema) upravljanje je zavestno clovekovo usmerjanje sistemskih interakcij znotraj drubenih sistemov in med njimi, da bi dosegel dolocene cilje (drubena moc) usmerjanje sistemskih interakcij v organizacijskih sistemih izvaja poseben politicno upravni podsistem

    37. 5. KIBERNETSKO-INFORMACIJSKA TEORIJA upravljanje je akcija, ki sama sebe popravlja, uravnava in vodi sistem k dolocenim ciljem sloni na sistemu ter informacijskem inputu in feed-backu (povratnih informacijah) informacije so substanca upravljanja predelava informacij = ustrezna odlocitev komunikacijski kanali in omreje (negativni) feed-back kae na razliko med elenim in doseenim

    38. Kibernetsko-informacijska teorija

    39. 6. POTEK PROCESA UPRAVLJANJA V DRUBENIH SISTEMIH Parsonsova shema upravljanja in strukture v organizaciji: - institucionalna (politicna) raven (dolocitev ciljev) - instrumentalna (strokovna) raven (dolocanje poti za dosego ciljev) - tehnicna raven (neposredno izvrevanje nalog) in postregulacija

    40. WEBROV MODEL RACIONALNE BIROKRATSKE ORGANIZACIJE BIROKRATSKA ORGANIZACIJA KOT DOLOCEN ORGANIZACIJSKI MODEL delitev dela do posameznega delovnega mesta specializacija delovna mesta so povezana v hierarhicni piramidalni sistem delo je poklic, ki zahteva doloceno izobrazbo in izkunje delo tece po predpisanih pravilih in postopkih odnosi v organizaciji so slubeno brezosebni poudarek je na pisni dokumentaciji delavec je v najemnem odnosu do svojih gospodarjev razmejitev politike in uprave

    41. DRAVA IN JAVNA UPRAVA drava je najira javnopravna skupnost, ki izvaja oblast nad vsemi ljudmi na svojem teritoriju javna uprava je aparat, s katerim drava dosega svoje cilje (uveljavlja javni interes)

    42. KLASIFIKACIJA DRAVNIH SISTEMOV oblike drav razlikujemo glede na: obliko vladavine obliko dravne ureditve oblike dravne oblasti oblike politicnega sistema

    43. OBLIKA VLADAVINE glede na poloaj efa drave: monarhije: absolutna, ustavna, parlamentarna republike: parlamentarne, predsednike

    44. OBLIKA DRAVNE UREDITVE sestavljene (federacije, konfederacije) enovite (unitarne)

    45. OBLIKA POLITICNEGA SISTEMA Glede na krog oseb, ki ima politicno oblast v dravi (razmerje med dravno oblastjo in prebivalstvom) locimo: demokraticne sisteme: neposredna in posredna demokracija avtokraticne sisteme: vladavina manjine, medijski monopol, omejevanje pravic

    46. OBLIKA DRAVNE OBLASTI Glede na razmerja med oblastnimi organi: predsedniki, parlamentarni in skupcinski sistem nacelo enotnosti / delitve oblasti polpredsedniki sistem

    47. PARLAMENTARNI SISTEM zakonodajna in izvrilna oblast sta tesneje povezani vlada kot nosilka izvrilne oblasti je odvisna od zaupanja palamenta (ministri so ponekod hkrati clani parlamenta, parlament ponekod voli efa drave) vlada naj bi imela podporo v parlamentarni vecini v britanskem sistemu lahko predlaga razpustitev parlamenta efu drave, ce ji je izglasovana nezaupnica opozicija (vlada v senci) je integralni del parlamentarnega sistema navadna in konstruktivna nezaupnica

    48. PREDSEDNIKI SISTEM v ZDA z ustavo iz l. 1789 nosilec vladne dejavnosti je predsednik sam, ki je hkrati dravni poglavar predsednik samostojno vodi zunanjo in notranjo politiko kongres in predsednik sta demokraticno voljena organa in zato drug od drugega neodvisna; impeachment pred senatom kot sodnikom sproi predstavniki dom ministre imenuje predsednik na temelju mnenja in s privolitvijo senata kongres sprejema zakone, odobrava financna sredstva, senat daje soglasje k sklepanju meddravnih pogodb, imenovanju sodnikov Vrhovnega sodica in visokih dravnih uradnikov predsednik ima suspenzivni veto na zakone, kongres ga mora ponovno sprejeti z dvotretjinsko vecino vrhovno sodice odloca o skladnosti zakonov z ustavo (v zvezi z reevanjem konkretnih primerov)

    49. PARLAMENTARNO-PREDSEDNIKA OBLIKA OBLASTI peta francoska republika po ustavi iz leta 1958 predsednik ima bistveno bolj okrepljeno vlogo kot dravni poglavar v parlamentarnem sistemu predsednik imenuje prvega ministra, na njegov predlog pa imenuje in razreuje tudi ministre; ti niso clani parlamenta predsednik predseduje sejam vlade in podpisuje njene akte

    50. SKUPCINSKI SISTEM zgled za demokraticno pojmovanje nacela enotnosti dravne oblasti skupcina sprejema kljucne politicne in pravne odlocitve; te odlocitve tudi nastajajo v njej izvrilno-upravni organi so na te odlocitve vezani, so jim podrejeni in so dolni skrbeti za njihovo uresnicevanje v drubeni praksi osrednji izvrilno-upravni organ ni nikakren samostojen nosilec izvrilne politike; je izvrilni organ skupcine in ne more postaviti vpraanja svoje zaupnice

    51. DELITEV OBLASTI V REPUBLIKI SLOVENIJI ZAKONODAJNA: dravni zbor, dravni svet IZVRILNA: predsednik republike, vlada, dravna uprava SODNA: sodica, ustavno sodice

    52. PARLAMENT normativna volilna nadzorna

    53. DRAVNI SVET drugi dom 5 interesnih skupin zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov sodelovanje v zakonodajnem postopku

    54. PREDSEDNIK REPUBLIKE nacin izvolitve mandatna doba razglaa zakone volilna funkcija uredbe z zakonsko mocjo ustavna obtoba

    55. VLADA predsednik in ministri politicno-izvrilna funkcija predlagalna funkcija vodenje in koordinacija dravne uprave ustanoviteljske pravice upravljanje z dravnim premoenjem

    56. DRAVNA UPRAVA tri nacela organiziranosti resorno funkcionalno teritorialno UPRAVNE NALOGE (spremljanje stanja in priprava upravnih predpisov,izvrilne naloge inpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, razvojne naloge, zagotavljanje javnih slub) OPRAVLJAJO MINISTRSTVA, ORGANI V NJIHOVI SESTAVI IN UPRAVNE ENOTE

    57. OBLIKE DELOVANJA DRAVNE UPRAVE IZDAJA OBLASTNE SPLONE PRAVNE AKTE (predpise) IZDAJA OBLASTNE POSAMICNE AKTE (upravne odlocbe in sklepe) SKLEPA AKTE POSLOVANJA (npr. pogodbe) OPRAVLJA MATERIALNA DEJANJA (npr. svetovanje) IZDAJA INTERNE AKTE (npr. o uporabi slubenih vozil)

    58. TERITORIALIZACIJA DRAVNE UPRAVE upravne enote: opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave organizirati teritorialno obmocja UE doloci vlada z uredbo druge oblike teritorialne organiziranosti: obmocne enote, izpostave

    59. MINISTRSTVA

    60. ORGANI V SESTAVI MINISTRSTVA za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvrilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inpekcijskega nadzora in drugega nadzora in nalog na podrocju javnih slub ustanovijo se z uredbo ministrstvo je druga stopnja v upravnem postopku upravni organi v sestavi so: uprava, urad, inpektorat

    61. REFORMA JAVNE UPRAVE V SLOVENIJI CILJI vija stopnja strokovnosti, znanja in motivacije javnih uslubencev zmanjanje vpliva menjav oblasti na delovanje uprave in s tem njeno stabilnost izboljanje ucinkovitosti, poenostavitev in priblievanje uprave dravljanom(npr. odpravljanje administrativnih ovir) izboljanje upravnih storitev in odnosa uradnikov do strank modernizacija dravne uprave in lokalne samouprave (upravna informatika) nov placni sistem za javne uslubence in funkcionarje uvedba pokrajin in uveljavitev nacela subsidiarnosti

    62. NOVA ZAKONODAJA IN NJENA IMPLEMENTACIJA izvedbene aktivnosti k zakonom s podocja javne uprave (priprava podzakonskih predpisov) novi standardi notranje organizacije javne uprave nova nacela pridobivanja podatkov za stranke v upravnih postopkih usposabljanje javnih uslubencev in uradnikov za EU uvajanje evropskega modela za ocenjevanje uspenosti (CAF)

    63. TEORETICNA VPRAANJA JAVNE UPRAVE V RS pojem javne uprave danes politika in upravno-izvrilni proces profesionalnost (ustvarjalnost) javne uprave javna uprava kot poslovni sistem vlada kot organ politicne sinteze lokalna samouprava decentralizacija in subsidiarnost

More Related