1 / 122

POLITIKA I PEDAGOGIJA

POLITIKA I PEDAGOGIJA. 1. Odnosot na politikata i pedagogijata vo po{iroka smisla. Vospitanieto i obrazovanito sekoga{ pretstavuvale poseben op{testven i dr`aven interes.

amina
Download Presentation

POLITIKA I PEDAGOGIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. POLITIKA I PEDAGOGIJA

  2. 1. Odnosot na politikata i pedagogijata vo po{iroka smisla

  3. Vospitanieto i obrazovanito sekoga{ pretstavuvale poseben op{testven i dr`aven interes. Vakviot interes e posebno naglasen zo{to na najneposreden i najorganoziran na~in toj se ostvaruva preku u~ili{teto i vospitno-obrazovniot sistem vo celina, kako dr`avni tvorbi staveni vo slu`ba na op{testvoto i dr`avata.

  4. Samiot termin politika upatuva na poimite: dr`ava, dr`avni raboti, raboti koi se od dr`aven ineres. Vo ovaa smisla dr`avniot interes e i interes na politikata.

  5. Takviot interes dosta eksplicitno se izrazuva vo funkcijata i struktuiraweto na u~ili{teto i u~ili{niot sistem vo celina koga se nastaujuva da se zadovolat osnovnite potrebi na sekoja dr`ava, bez razlika na specifi~nostite vo ureduvaweto, stepenot na ekonomski razvitok, razvojot na tehnikata, tehnologijata, kulturata i sl.

  6. Prvo, u~ili{teto i u~ili{niot sistem vo celina vr{at kadrovska reprodukcija, so {to ovozmo`uvaat uspe{no funkcionirawe na ekonomskiot, politi~kiot i vrednosniot sistem na dr`avata.

  7. Vtoro, so takvata svoja funkcija tie zadovoluvaat dve posebni potrebi i toa: obezbeduvaat stabilnost na dr`avnite funkcii ( konzervativna funkcija) i razvoj na dr`avata, razvitok na dr`avnata organizacija i neprekinata promena na dr`avata i najzinite funkcii (progresivna funkcija)

  8. Vo kakov soodnos }e se zadovoluvaat ovie dve potrebi: ( konzervativnata i progresivnata) vo golema mera zavisi od: tipot na dr`avata, od nejzinata organizacija, od polo`bata na gra|anite vo nea, demokratijata, slobodata i sl.

  9. 2. Vospitno-obrazovna politika

  10. Vo sociolo{kata i politikolo{kata literatura glavno se upotrebuvaat terminite: obrazovna politika i obrazovna straregija. Imaj}i go obzir pedago{kiot pristap nie se opredeluvame za terminot vospitno-obrazovna politika, po|aj}i od faktot deka vospitanieto i obrazovanieto se komplementarni pedago{ki i op{testveni funkcii.

  11. Treba, me|utoa, da naglasime deka i onie avtori koi go koristat terminot obrazovna politika, otkrivaj}i ja nejzinata sodr`ina, ja opfa}aat i vospitnata komponenta. Dosta ~esto, so identi~no zna~ewe nekoi avtori go koristat terminit prosvetna politika.

  12. Osnovno pra{awe koe bara odgovor e – {to e ona {to treba da go opfa}a edna obrazovna politika?

  13. Se razbira deka vo obrazovnata politika ne e dovolno da se navedat samo op{tite vode~ki principi na vospitanieto i obrazovanieto na edna zemja, tuku potrebno e dosta op{irno da se razraboti “ edinstvenata struktura na specifi~nite celi”koi gi opfa}aat:

  14. op{tite celi na ~ove{tvoto od duhovna, filizofska i kulturna priroda; politi~kite celi koi sootvetstvuvaat so ineresite i opredelbite na nacionalnata zaednica; op{testveno-ekonomskite celi; {irokite obrazovni celi i; potesnite obrazovni celi koi se odnesuvaat na u~ili{niot sistem, negovite posistemi i institucii.

  15. Me|utoa, prosvetnata politika ne pretpostavuva samo prosto nabrojuvawe na opredeleni celi, tuku bara i nivno rasporeduvawe spored nivniot prioritet vo razvojot.

  16. ]e navedeme nekolku sva}awa na poimot obrazovna politika, so cel podobro da ja razbereme nejzinata su{tina, nejziniot karakter i funkcija.

  17. Taka Simovi} ( 1990) veli daka obrazovnata politika na edna zemja e del na po{iroka op{testvena politika koja gi oblikuva celite i zada~ite na vospitanieto i obrazovanieto kako i sistemot na ustanovi i institucii so koi tie se realiziraat vo konkretnite uslovi na edno konkretno op{testvo.

  18. Spored Nadrljanski ( 1997) taa e: konceptualno ureduvawe na prosvetata vrz baza na celite na globalniot razvitok na zemjata, prognoza vrz baza na fututologijata i komparativnite analizi na relevantnite dokumenti na stranskite iskustva.

  19. Klu~en element na obrazovnata politika pretstavuvaat vospitanirto i obrazovanieto, odnosno, organizacijata i funkcioniraweto na prosvetnite ustanovi.

  20. Poto~no, obrazovnata politika ja precizira : politikata na osnivaweto i finansiraweto na u~ili{tata, na~inot na upravuvawe, nivnata filozofija na vospitanie, nastavnite planovi i programi, nastavnite metodi, didakti~kite sretstva, nastavniot kadar, u~enicite, evaluacijata i sl.

  21. Imaj}i go vo prdvid t.n. korelativen, reverzibilen odnos na ovie fenomeni, razbirlivo e deka sekoja promena vo op{tesrvoto bara promeni i vo samiot podsitem na vospitanie i obrazovanie, a potrebite za promeni vo sistemot vodat do redefinirawe na politikata.

  22. Promenite za koi stanuva zbor mo`at da bidat od: razli~en karaker, obem i dlabo~ina i naj~esto se ozna~uvaat so poimot reforma na u~ili{teto, odnosno vospitanieto i obrazovanieto.

  23. Reformata na obrazovanieto pretstavuva zbir na organizirani merki i postapki so koi u~ili{tata, fakultrtite i drugite obrazovni institucii gi transvormiraat i prilagoduvaat novonastanatite op{testveno - ekonomski, politi~ki, kulturni i nau~no- tehnolo{ki uslovi, kako i promenite vo filozofijata, sodr`inite i metodite na vospitanie i obrazovanie. Toa podrazbira aktivnost na sproveduvawe na odredeni promeni vo vospitno-obrazovniot sistem i organizacijata na `ivotot i rabotata vo vospitno-obrazovnite ustanovi na toj sistem.

  24. Sproveduvaweto na takvite promeni, odnosno, obidot sistemot da se transformira od postojnata nedovolno funkcionalna sostojba vo nova ‘poproduktivna” se ozna~uva kako strategija.

  25. Vakvata preobrazba pretstavuva intencionalen proces na transformacija koj treba da se sproveduva planski, sovesno i pravovremeno, {to pretpostavuva jasno definirawe na : celite na promenite, metodite i dinamikata, nositelite na promenite, odnosno, ~ovekovite i drugi resursi za nivno sproveduvawe, kako i mehanizmite za sledewe na uspe{nosta na promenite. ( Ratkovi}, 2000)

  26. Ottuka strategijata na razvojot na vospitno-obrazovniot sistem, odnosno, strategijata na voveduvawe na promenite, mo`e da se odredi kako : zbir ili redosled na postapki so koi se saka da se postignat odredeno celi na vospitanieto i obrazovanieto, da se naso~i razvitokot i da se usoglasat deluvawata na site elementi i segmenti na sistemot, celishodno da se odredi tro{eweto i koristeweto na site resursi , da se (re) definiraat prioritetite, da se uravnote`at efektite, da se koregiraat i dopolnat, kako i da se obavi kontrola i sankcionirawe.( Mijatovi}, 1999)

  27. Uspe{nosta na odredena obrazovna politika najneposredno zavisi od: podgotovkata i primenata na strategijata na razvojot na sistemot na vospitanie i obrazovanie, koja operacionalizirana vo soodvetni taktiki obezbeduva uspe{no upravuvawe so sistemot ( Nadrljanski,1997)

  28. 3. Obrazovnata strategija i planiraweto

  29. Naredna zna~ajna faza e razrabotkata na obrazovnata strategija koja treba da gi zadovoluva barawata na op{tata politika, no i da gi zadovoluva barawata na planiraweto.

  30. Vo prviot slu~aj taa treba da bide globalna: da gi opfa}a site oblici i nivoa na obrazovanie vo edna zemja da bide integrirana vo drugite sistemi na celi na politikata na zemjata (op{testvena i stopanska) i umereno doloro~na vo soodnos so tempoto na politi~kite alternativi koi }e se javuvaat. Po

  31. Po odnos na barawata na planiraweto obrazovnata strategija treba da bide: specifi~na i da mo`e da odgovori na barawata na planiraweto i dinami~na za da mo`e da vodi smetka za tvore~kiot proces na evolucijata i inovaciite.

  32. Celta na planiraweto e vo toa da go olesni donesuvaweto na odluki na poedinite nivoa, kade mora sa se primenuvaat strate{kite direktivi. Vsu{nost, taa pretpostavuva “ kombinacija na na~inite i sredstvata za sproveduvawe na politikata” a bidej}i “ op{testvenata stvarnost se nao|a vo sostojba na postojani promeni... planiraweto mora da bide neprekidna operacija”

  33. Takvoto planirawe, me|utoa, ne smee da bide diktatorsko, niti pak da vodi kon izedna~uvawe na sestranoto so totalnoto planirawe. Ottuka, “logi~en proces bi bil onoj koj se dvi`i od politikata kon strategijata i od strategijata kon planiraweto”

  34. Po odnos na karakerot na strategijata denes se smeta za zastarena onaa strategija koja se rakovodi od “ principite na linearnata ekspanzija na sistemot i brojot na opfatenata populacija” zaradi toa {to te{ko se predviduva vo takva dinami~na oblast kakvo {to e obrazovanieto. Kvantitativnite medodi se primenlivi i se dobri samo za onie obrazovni sistemi koi vo podolg vremenski period se stabilni.

  35. Sovremenite dinami~ni promeni vo site sferi na `ivotot i rabotata na ~ovekot, vo ovoj kontekst i vo sferata na obrazovanieto pretpostavuvaat: kvalitativni promeni vo ovaa oblast, pogolema efikasnost na obrazovniot proces, nadminuvawe na postojnata neramnote`a vo obrazovnite sistemi, vnatre{na kvalitativna pedago{ka reforma na u~ili{teto, orientacija kon posojano barawe na inovacii i sl.

  36. Strategijata na lineatnata ekspanzija so primena na metodot na eksrapolacija denes, stanuva zastarena zaradi toa {to takvata strategija ne gi opfa}a kvalitativnite aspekti na promenite vo ovaa sfera.

  37. Ottuka , kako nu`nost se nametnuva potrebata od alternativni strategii na vospitanieto i obrazovanieto, zaradi toa {to “celite na obrazovanieto , po definicija ne mo`at da se ograni~at na kolo~inski opredeleni dostreli, koi posebno se vrzuvaat za celite na vrabotuvawweto i samovrabotuvaweto. Po definicija, celite na obrazovanieto mora da soodvetstvuvaat i so razvojot na poedinecot i razvojit na sredinata i op{testvoto, koe mo`e da bide samo nacija, ili teritotija vo koja `ivee edna nacija.

  38. Takvite celi neminovno naso~uvaat i kon iznao|awe na re{enija za problemite koi vlijaat na organizacijata na zaednicata na: me|ukomunalnite, me|ueti~kite i lingvisti~kite odnosi.

  39. UNESKO sugerira na izraboruvawe na alternativni obrazovni strategii, koi sodr`at inegrirani obrazovni celi i go pretpostavuvaat ekolo{kiot pristap ( sekoj u~ili{en sistem e komponenta na sredinata vo koja se razvivaat poednincite i grupite), barawe sodr`inite na pedago{kite metodi da bidat raznovidni i da soodvetstvuvaat so sredinata.

  40. Toa pretpostavuva i barawe za razvoj na obrazovnite dejnosti i nadvor od u~ili{teto. Se insistira na faktot deka u~ili{teto ne e edinstvena op{testvena i `ivotna sredina za deteto. Problemite od oblasta na vospitanieto i obrazovanieto ne mo`at da se re{avaat parcijalno, tuku vo ramkite na po{irokiot op{testven sistem.

  41. Ottuka, nemo`at da zadovolat onie strategii koi se ograni~uvaat samo na u~ili{niot sistem.

  42. Od druga strana, mo{ne indikativna i kategori~na e konstatacijata i porakata deka “ pogre{no e obrazovanieto, ili samo u~ili{tata, da se smetaat samo kako izraz na: vladee~kite op{testveni sili, na re`imot koj e na vlast i pri toa da se isklu~uvaat drugite komplementarni, nezavisni ili neprijatelski faktori vo edno op{testvo,”

  43. Pri izborot na celite na obrazovanieto i nivnata modifikacija posebno zna~ewe imaat: ... “ pedago{kata misla, filizofijata, teorijata i naukata za obrazovanie i voop{to, ideologijata.”

  44. Tokmu zatoa se slu~uva permanentno “ svetot na obrazovanieto, a posebno u~ili{tata da bidat teren na neprikladni raspravi i sudiri” pri nastojuvawata da se izberat obrazovnite nasoki i celi. Vo ovaa smisla ni edno demokratsko op{testvo ne e vo mo`nost da gi usoglasi po{irokite ineresi na op{testvoto ako ne go respektira vakviot fakt.

  45. Toj zboruva za dve tendencii vo ovaa oblast: etaetisti~ka i samoupravna.

  46. @lebnik smeta deka “ konfrontacijata pome|u ovie dve tendencii mora da bide nau~no kriti~na, so kompleksna nau~na analiza pri {to posebno upatuva na faktot deka “ sekoja dr`ava do izvesna mera go ograni~uva poedinecot”.

  47. Q. Koprovski zboruva za “ konformisti~ki i apologetski stav na pedagogijata sprema prosvetnata politika” pri {to naglasuva deka “ Op{testvoto, politikata }e dojde vo sudir so sebe si i celite na reformata, ako gi re{ava provlemite bez pedagogijata. Vakvata iluzija na politikata deka mo`e da gi re{ava problemite vo vospitanieto i obrazovanieto bez pedagogijata e posledica na politi~koit voluntarizam i nepostoeweto na obrazovna strategija”

  48. Spored viduvaweto na [vajcer, “ prosvetnata politika ja iniciraat politi~arite, dr`avata i po odnos na pedago{kata praktika taa e direktivna. Ako prosvetnata praktika ne e direktivna taa prestanuva de bide prosvetna politika” “ Se sproveduva opredelena prosvetna politika vo smisla na kanalizirawe na tekovite na vospitno-obrazovnata praktika vo nasoka na opredeleni op{testveni celi, vrz osnovana opredeleni op{testveni koncepcii”

  49. Prosvetnata politika ja donesuvaat politi~arite ( so zakoni, instrukcii), a pedagozite neposredno rabotat na nejzinoto realizirawe vo pedago{kata vospitno-obrazovna praktika.

  50. Modelite, pedago{kite sredsta i metodi teoriski i normativno gi elaborira i fundira pedagogijata ( kako teotija i nauka za vospitanieto). Taa, isto taka , pedagogijata ja istra`uva pedago{kata praktika vo smisla dali taa sodvetstvuva so postavenite celi i koncepcii i kolku ostvaruvaweto na celite soodvetstvuvaso postavenite celi i zada~i na vospitanieto i obrazovanieti i kolku sredstvata i metodite koi se primenuvaat vo pedago{kata praktika se efikasni.

More Related