1 / 18

Meteorji, meteoriti …

Astronomsko društvo Vega. Meteorji, meteoriti …. predstavitev za skupino Repatice in kometi Gregor Vertačnik Ljubljana, oktober 2007. Kazalo. uvod meteorji meteorski roji opazovanje meteorjev meteoriti kraterji meteorski roji najbolj znani meteoriti kraterji. Uvod.

zalika
Download Presentation

Meteorji, meteoriti …

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Astronomsko društvo Vega Meteorji, meteoriti … predstavitev za skupino Repatice in kometi Gregor Vertačnik Ljubljana, oktober 2007

  2. Kazalo • uvod • meteorji • meteorski roji • opazovanje meteorjev • meteoriti • kraterji • meteorski roji • najbolj znani meteoriti • kraterji

  3. Uvod • izvor: grška beseda meteōros (visoko v ozračju) ali meteoron (pojav na nebu) • definicije Mednarodne astronomske zveze (IAU): • meteoroid (trdno telo v medplanetarnem prostoru, precej manjše od asteorida in precej večje od molekule ali atoma) • meteor (utrinek, vidna sled meteoroida v ozračju) • meteorit (del meteoroida, ki je padel na tla) • ognjena krogla (meteor svetlejši od katerega koli planeta, m < -4) • bolid (gr. bolis: blisk, izstrelek; običajno zelo svetla ognjena krogla, ki lahko eksplodira)

  4. Meteorji • pojav zableščanja segretih meteoroidov v ozračju • vstopna hitrost 10-70 km/s (glede na vpadni kot) • trenje se začne na višini 1200-1300 km, na 100-120 km zasvetijo • zrak pred meteoroidom se stisne in segreje do 3000 °C -> plin se ionizira in zasveti • 1 gram -> sij 0 m, 0,02 g -> sij 4 m • v gostejši plasti atmosfere običajno zgorijo in izparijo • barva meteorjev je odvisna od kemične sestave: • oranžno-rumena (natrij) • rumena (železo) • modrozelena (magnezij) • vijolična (kalcij) • rdeča (silicij, dušik)

  5. Meteorski roji • večina meteorjev izvira iz Meteorskih rojev, nekateri pa so sporadični (iz zodiakalnega oblaka) • posledica prehoda Zemlje skozi vlakno meteoroidov, običajno za kometom • na vlakno vpliva predvsem gravitacija planetov (Jupiter!) in sevalni pritisk (glede na velikost) • navidezni izvor iz skupne točke - radiant Radiant. Slika je vzeta s strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Radiantrp.jpg

  6. Animacija meteorskega roja glede na lego kometa. Avtor: Peter Mihor

  7. Kvadrantidi: • v začetku januarja, višek 4. januarja • matično telo malo telo Osončja 2003 EH1 • 120 utrinkov na uro ob maksimumu • Perzeidi • sredi avgusta, višek 12. avgusta • matično telo komet Swift-Tuttle • 100 utrinkov na uro ob maksimumu (v začetku devetdesetih do 400) • Leonidi • sredina novembra, višek 18. novembra • matično telo komet Tempel-Tuttle • 15 utrinkov na uro ob maksimumu (možnost meteorskega dežja vsakih 33 let) • Geminidi • sredina decembra, višek 14. decembra • malo telo Osončja 3200 Phaethon • 120 utrinkov na uro ob maksimumu

  8. Opazovanje meteorjev • vizualno, fotografsko, video, radijsko, teleskopsko • vizualno: • najbolj enostavna metoda • primerno za večje meteorske roje • štetje bolj primerno za visoko aktivnost, vrisovanje poti pa ob nizki aktivnosti; lahko si pomagamo tudi z diktafonom • število videnih meteorjev je odvisno od jakosti meteorskega roja, navidezne višine radianta in svetlosti nebesnega ozadja • mejna magnituda še vidnih zvezd je objektivno merilo za svetlost nebesnega ozadja: določi se na podlagi štetja zvezd v IMO-trikotnikih Nekaj IMO-trikotnikov. Slika je vzeta s strani http://www.imo.net/visual/major/observation/lm

  9. fotografsko: • kratkogoriščni objektiv, majhna zaslonka, velik ISO • posebna vrsta je slikanje bolidov z vsenebno kamero • možnost točne določitve: • Višine meteorja • Radianta • Hitrosti • Pojemka • Mase Svetel Perzeid. Foto: Theodor Abrahamsen Bolid 14. aprila 2007 posnet na observatoriju Črni Vrh nad Idrijo. Avtorske pravice: Observatorij Črni Vrh

  10. video: • začetki konec osemdesetih let • tudi za Opazovanje šibkih meteorjev • možnost določitve vseh lastnosti meteorjev, tudi spektra • največja slabost je zelo visoka cena • radijsko: • idealna tehnika za neprekinjeno opazovanje • meteorska sled odbija radijske valove -> možnost radijske zveze do 2000 km daleč • vse bolj popularna metoda, možnost avtomatskih opazovanj • težka interpretacija opazovanj • teleskopsko: • možnost opazovanja zelo šibkih meteorjev • bolj natančna določitev poti kot pri vizualnem opazovanju • možnost odkritja šibkih meteorskih rojev Princip radijskega opazovanja na podlagi sipanja radarskih valov naprej. http://www.imo.net/radio/intro Radijsko opazovanje meteorjev. Slika je vzeta s strani: http://www2.arnes.si/~mborion4/leo2002.htm

  11. Meteoriti • večinoma kometnega izvora, v manjši meri tudi z malih teles Osončja, Lune in Marsa • tudi mikrometerski delci padejo na tla • vsaki dve uri pade na Zemljo za pest velik meteorit, 10000 ton meteoritskega materiala letno (98 % kometnega, 2 % asteroidnega izvora) • kamniti: • večinoma silikatni • hondriti (s hondrulami, 86 %), ahondriti (brez hondrul, 7 %) • hondrule so drobne kroglice velikosti od manj kot 1 do nekaj mm • Enstatitovi hondriti in ahondriti vsebuje nezemeljske minerale (ninigerit, oldhamit, osbornit – spajanje elementov z žveplom in dušikom namesto s kisikom)

  12. železni: • najbolj izstopajoči v naravi • delimo glede na razmerje Ni : Fe • heksaedriti: kamacit, 2-6 % Ni • oktaedriti: kamacit in taenit, 6-17 % Ni • ataksiti: zelo veliko Ni • kobalta < 0,5 % • vsebujejo minerale: cohenit, troilit, screibersit, grafit in diamant • Widmanstättenove črte (trikotni ali pravokotni vzorec po jedkanju polirane površine oktaedritov) • kamnito-železni: • najredkejši • v povprečju 36 % O, 26 % Fe, 18 % Si, 14 % drugih elementov (največ Mg) – več železa kot v kamninah v Zemeljski skorji • palasiti (veliko olivina), mezosideriti (kalcijevi pirokseni in plagioklazi) • kovinski del v obliki spužve, ki tvori skelet; vmes silikatni minerali Železni meteorit iz Hobe v Namibiji. Slika je vzeta s strani: http://de.wikipedia.org/wiki/Bild:Nam113.jpg Hondrit iz Allenda v Mehiki, ki je padel na Zemljo leta 1969. Slika je vzeta s strani: http://de.wikipedia.org/wiki/Bild:AllendeMeteorite.jpg

  13. Najbolj znani meteoriti • Tunguska, 30. junij 1908: • eksplozija telesa reda velikosti 100 m 5-10 km nad tlemi • 10-20 megaton TNT • udarni val uničil 2150 km^2 tajge Mesto dogodka Tunguska. Slika je vzeta s strani: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/Russia-CIA_WFB_Map--Tunguska.png

  14. Avče, 31. marca 1908: • okoli 9. ure zjutraj močan pok in nato dvominutno žvižganje in šumenje; prestrašilo Primorce in Gorenjce • očividec Ivan Kolenc je videl, kako je jablani meteorit zlomil vejo, pod drevesom pa so se pojavili oblački prahu zemlje • zaradi strahu sta šele popoldne skupaj s še enim možakom zakopala v luknjo pod drevesom in našla železen meteorit • sprva so mislili, da gre za topovsko kroglo • masa meteorita je 1230 g, dolžina 11 cm • kockasta kristalna zgradba • poleg železa še 5,5 % Ni, primesi galija, germanija in iridija • meteorit hrani Prirodoslovni muzej na Dunaju, kjer imajo ogromno zbirko meteoritov z vsega sveta Meteorit iz Avč. Slika je vzeta s strani: http://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/meteoriti.html

  15. Južna Slovenija, 25. julija 2007: • izjemno svetel bolid je ob 12:02 preletel nebo nad okolico Zagreba in nato še jugovzhodno Slovenijo • očividci iz celotne Slovenije, Furlanije-Julijske Krajine, zahodne Hrvaške in dela Bosne so poročali o bleščeči krogli s svetlo sledjo • razpad ob dveh pokih: eden na Jastrebarskim, drugi nad Belo Krajino • padanje je trajalo 2-6 sekund • dogodek so zabeležile tudi štiri potresne opazovalnice pri nas • za iskanje ostankov še vedno premalo podatkov (številna pričevanja si nasprotujejo o poti, premalo slik) – kažejo pa na padec okoli 15 km JV od Kočevja

  16. Kraterji • enkrat na tisoč let Zemlja doživi trk telesa z maso med 1000 in 10000 ton • udarec na tla s skoraj nezmanjšano, nadzvočno hitrostjo • strahovita eksplozija ob trku zaradi podrtja kristalne strukture (osvobojene molekule se obnašajo kot zelo stisnjen plin) • proces nastanka bolj podoben eksploziji kot trku pri nizki hitrosti (krožna oblika večine kraterjev) • staljeni material pade v okolico • vsakih 100 mio. Let 10 km meteorit, 200 km krater (primer Sudbury)

  17. najbolj znan krater je Barringerjev krater v Arizoni • premer 1200 m, globina 185 m • starost 25000 let, trk 25-metrskega telesa • hitrost ob trku 15-20 km/s • 13 milijonov ton TNT (Hirošima 20000 ton TNT) • na tisoče majhnih železnih meteoritov v okolici Barringerjev krater. Foto: USGS Največji meteoritski kraterji na Zemlji

  18. Viri in literatura • http://www2.arnes.si/~mbsplobol1/METEORJI%20IN%20METEORITI.htm • http://en.wikipedia.org/wiki/Meteor • http://www.solarviews.com/eng/meteor.htm • http://en.wikipedia.org/wiki/Impact_crater • Jeršek, M., R. Vidrih, D. Božič, Z. Božič, M. L. Božič, 2007. Meteoriti – sto let od padca meteorita pri Avčah v dolini Soče. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 16 str. • Fonović, M., 1998. Meteorji in meteoriti. Astronomska revija Spika, 6, št. 11, 471-475. • Triglav, M., 1998. Trčenje z meteoritom. Astronomska revija Spika, 6, št. 10, 450-454. • Prosen, M., 1997. Imena meteoroidov. Astronomska revija Spika, 5, št. 2, 92-94. • http://www.cyprusastronomy.com/Meteors.htm • http://www.sky-watch.com/meteor.html • Ranzinger, P., Dintinjana, B., Mikuž, H., 2007. Naše nebo 2007. DMFA, Ljubljana, 52 str. • http://en.wikipedia.org/wiki/Tunguska_event • http://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/meteoriti.html • http://vesolje.net/navtika/novice/2007/07/index.htm • http://www.imo.net/ • www2.arnes.si/~gljsentvid10/mej_mag1.html

More Related