slide1 n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Drago Papler PowerPoint Presentation
Download Presentation
Drago Papler

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 40

Drago Papler - PowerPoint PPT Presentation


  • 149 Views
  • Uploaded on

Drago Papler. Vodna energija, največji potencial učinkovite rabe iz obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE so po Energetskem zakonu : viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Drago Papler' - yolanda-rhodes


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
slide1

Drago Papler

Vodna energija, največji potencial učinkovite rabe iz obnovljivih virov energije

obnovljivi viri energije
Obnovljivi viri energije
  • OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE so po Energetskem zakonu: viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti
    • energija vodotokov,
    • energija vetra,
    • energija biomase,
    • geotermalna energija,
    • neakumulirana sončna energija
    • ter ostali viri, ki se izkoriščajo z ustreznim izkoristkom (Ur. list RS št. 26/2005).
  • KVALIFICIRAN PROIZVAJALEC je proizvajalec:
    • z nadpovprečno doseženim izkoristkom pri soproizvodnji toplotne in el. energije,
    • izkorišča OVE na način, ki je skladen z varstvom okolja.
  • KVALIFICIRANE ELEKTRARNE:
    • mikro: do 50 kW,
    • male: od 50 kV do 1 MW,
    • srednje: od 1 MW do 10 MW,
    • velike: nad 10 MW (Ur. list RS št. 71/2007).
direktiva eu t 2001 77ec
Direktiva EU št. 2001/77EC
  • DIREKTIVA EU št. 2001/77ECEvropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju proizvodnje iz OVE na notranjem energetskem trgu:
    • opredeljuje OVE kot nefosilne vire energije (veter, sončni viri, geotermalni viri, valovanje, plimovanje, vodni viri, biomasa, predelava naravnih odpadkov in biogorivo),
    • postavlja zavezujoče nacionalne cilje za posamezne države članice EU do l.2010,
    • postavlja temelje nacionalnim podpornim shemam,
    • zagotavlja obnovljivim energetskim virom t.i. garancije o izvoru,
    • od držav članic zahteva, da zagotovijo poenostavljene, transparentne in nediskriminatorne administracijske postopke in neodviran dostop do omrežja,
    • vsakih pet let evropskemu parlamentu predloži poročilo o uresničevanju direktive, s poudarkom na nacionalnih ciljih, subvencijah in eksternih stroških OVE,
    • zagotoviti OVE pri vstopanju na notranji trg el. energije enakovreden izhodiščni položaj, saj obnovljiva energija trenutno ne more konkurirati konvencionalni energiji,
    • poziva države članice, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi povečale porabo elektrike iz obnovljivih virov v skladu z nacionalnimi cilji za leto 2010, kar predstavlja 12% obnovljive energije v primarni energetski bilanci ter hkrati zagotovijo usklajenost teh ciljev z mednarodnimi obveznostmi: Kyotski protokol, Konvencija OZN o klimatskih spremembah …
vodna energija
Vodna energija
  • HIDROELEKTRARNA:
    • v njej se pretvarja potencialna energija tekoče vode (rek, kanalov ali potokov) v električno,
    • ugodna lokacija zahteva primerno padavinsko območje, zadosten hidravljični padec, dovodni sistem za dovod vode na turbino in strojnico v kateri je nameščena elektro in strojna oprema.
  • PRINCIP IZKORIŠČANJA:
    • Osnovna zamisel je vodi odvzeti energijo, ki jo ima zaradi svojega padca in jo pretvoriti v mehansko, to pa v električno. Objekte, v katerih se pretvarja potencialna energija vode v električno, imenujemo hidroelektrarne.
    • Hidroelektrarne izkoriščajo kroženje vode v naravi.
    • Izkoristek je 85% do95 %.
    • Moč hidroelektrarne merimo v kW (kilovatih). Izračunamo jo po formuli:
  • KOLIČINA ENERGIJE JE ODVISNA OD:
    • prostorninskega pretoka,
    • višinske razlike.
deli hidroelektrarne
Deli hidroelektrarne
  • 1. JEZ ALI PREGADA
  • 2. ZAJETJE
  • 3. DOVOD
  • 4. VODNA KOMORA
  • 5. TLAČNI CEVOVOD
  • 6. STROJNICA
  • 7. VODNE TURBINE
  • 8. GENERATORJI
slide6
Jez
  • JEZ ALI PREGADA: Naloga:
    • da preusmerjajo vodo iz njenega naravnega vodotoka,
    • da povišajo nivo vode zaradi dosega večjega pada,
    • da ustvarjajo akumulacijo vode.
  • GLEDE NA VIŠINO VODE SO JEZOVI:
    • visoki,
    • nizki, ki bistveno ne menjajo pada.
  • GLEDE NA VRSTO MATERIALA SO JEZOVI:
    • masivni (zidani iz kamna ali betona),
    • nasuti (zemlja ali kamen).
  • OPREMA: Jezovi morajo biti opremljeni še s prelivi, izpusti ali pretočnimi polji v telesu jeza (premične zapornice), zaradi odvajanja odvečne vode, za reguliranje nivoja vode kadar je visok vodostaj.Za popolno praznjenje umetnih jezov so namenjeni posebni izpusti.
zajetje dovod vodna komora
Zajetje, dovod, vodna komora
  • ZAJETJE:Naloga:
    • da vodo nakopičeno ob jezu usmeri proti centrali.
  • OSNOVNA TIPA ZAJETIJ:
    • zajetje na površini, ki se uporablja kadar je nizek jez. Pretok vode skozi zajetje se uravnava z zapornicami.
    • zajetje pod površino, ki se uporablja tam, kjer se nivo vode med letom spreminja. Namesti se na nižji nivo, do katerega se bo znižala gladina vode.
  • DOVOD:
    • spaja zajetje z vodno komoro. Izdelan je lahko kot kanal ali tunel, odvisno od tega kakšen je teren.
  • VODNA KOMORA:
    • se nahaja na koncu dovoda. Dimenzioniranje te komore ima velik vpliv na pravilno delovanje hidroelektrarne.
tla ni cevovod strojnica
Tlačni cevovod, strojnica
  • TLAČNI CEVOVOD:
    • vodi vodo iz vodne komore do turbine. Najpogosteje so jeklene izvedbe, za manjše padce pa iz betona.
    • je lahko položen na površini ali v tunelu.
    • na vstopu v tunel je vedno nameščen zaporni organ, ki služi kot varnostni organ v primeru poškodbe cevovoda. Pred zapornim varnostnim organom pa je še dodatni zaporni organ, ki omogoča popravilo varnostnega organa. Podobno so nameščeni tudi zaporni organi na koncu cevovoda. Njihovo število je odvisno od števila turbin na en cevovod.
  • STROJNICA:je prostor je prostor, v katerem so nameščeni generatorji, turbine, komandnipult in ostali pomožni organi. Glede na njeno namestitev se lahko loči:
    • strojnica na prostem,
    • vkopana strojnica, ki se najpogosteje uporablja zaradi topografskih in ekonomskih razlogov.
vodne turbine
Vodne turbine
  • VODNE TURBINE:služijo pretvorbi hidravlične energije v mehansko. Izkoristek s katerim pretvarjajo vodne turbine potencialno energijo vode v mehansko je nekje med 85 in 95%.
  • VRSTE TURBIN:
    • Peltonova turbina,
    • Francisova turbina,
    • Kaplanova turbina.
  • IZBIRA TURBINE: je odvisna od:
    • od moči,
    • padca,
    • pretoka in
    • števila vrtljajev, pri katerih deluje turbina z največjim izkoristkom.
vodne turbine1
Vodne turbine
  • PELTONOVA TURBINA:
    • Imenujemo jo tudi šobna turbina. Curek vode se dovaja v to turbino skozi šobo. Šoba je usmerjena na lopatice, ki so školjkaste oblike. Dotok vode reguliramo z iglo v šobi.
    • Uporablja se za majhne pretoke in relativno velike padce (od 250 do 2 000 m). Vrtilna hitrost je od 4 do 20 s-1. Optimalni izkoristek doseže že pri 25% nazivne obremenitve.
  • FRANCISOVA TURBINA:
    • Imenujemo jo tudi turbinsko kolo. Po svoji obliki je podobna črpalkam. Voda se dovaja skozi dovodno kolo, kjer se količina vode regulira z vodilnimi lopaticami. Deluje izven vode.
    • Uporablja se za zelo male pretoke in padce od 20 do 600 m. Vrtilna hitrost je od 2 do 10 s-1. Optimalni izkoristek doseže med 60 in 80 % nazivne obremenitve.
  • KAPLANOVA TURBINA:
    • Imenujemo jo tudi reaktivna turbina. Ima od 3 do 8 lopatic v obliki propelerjev. Celotna turbina se nahaja v vodi.
    • Uporablja se za pretoke do 20 m3/s in padce do 25 metrov. Vrtilna hitrost je od 1 do 4 s-1.
generatorji
Generatorji
  • GENERATORJI:so nameščeni v strojnici. Vodne turbine ženejo generatorje neposredno preko skupne osi.
    • V glavnem se gradijo hidrogeneratorji v vertikalni izvedbi zaradi ekonomičnosti.
    • Horizontalne izvedbe so primerne za manjše moči oziroma kadar dve Peltonovi ali Francisovi turbine ženeta skupni generator. Hidrogeneratorji se gradijo za moči do 500 MVA.
hidroelektrarna
Hidroelektrarna

Železobetonska pregrada(1). Jeklene zapornice (2). Pretočna polja(3). Voda priteka skozi turbinski vtok(4).Valobran(5) varuje, da ne gre v turbinski vtok plavni material, les in drugo. Plavni material in les zaustavljajo grablje(6). Nato teče voda skozi vstopni rov v betonsko spiralo(7), ki obdaja turbino. Vodilne lopate na turbinskem statorju(8) se odpirajo in pripirajo. Tako regulirajo dotok vode na turbinski tekač. Regulator(9) je naprava, ki ob turbini avtomatično odpira in pripira vodilne lopate ter tako uravnava dotok vode na turbinski tekač. Skozi odprtine vodilnih lopatic priteka voda z ogromno silo na turbinski tekač(10) in ga vrti. Vodo, ki odteka z lopat tekača, požira sesalna cev(11). To vodo vodi odtočni kanal(12) v strugo pod jezom. Generator (14) je nameščen v strojnici (13). Sestavljen je iz statorja in rotorja. Na rotorju generatorja so žična navitja, ki sestavljajo več magnetnih polov. Vodna turbina vrti rotor generatorja. Na njem so nameščeni magneti. Magnetne silnice se vrtijo z magneti in inducirajo električno napetost v žičnem navitju statorja. Visoka napetost znaša od nizke napetosti 400 voltov do več tisoč voltov. Energijo, ki jo proizvedejo vsi generatorji zbirajo zbiralnice (15) in jo vodijo v prostozračno stikališče(16). Generatorji so priključeni na visokonapetostno omrežje preko transformatorjev(17), ki spremenijo napetost iz generatorjev v prenosno napetost 110 000 V in več. Energija potuje v oddaljena središča preko visokonapetostnih daljnovodov(18). V komandni stavbi(19) poteka kontrola nad delovanjem elektrarne. Za montažo strojev in hidromehanske opreme jse uporablja portalni žerjav(20), ki se pomika po betonskem mostu za žerjavno progo(21). Hidroelektrarna ima montažno odprtino(22) za spuščanje sestavnih delov turbine in generatorja.

vrste hidroelektrarn
Vrste hidroelektrarn
  • VRSTE HIDROELEKTRARN:
    • glede na padec vode:
    • srednjetlačne (padec od 25 m do 200m) in
    • visokotlačne (padec nad 200 m).
    • nizkotlačne (padec pod 25 m),
    • glede na način izkoriščanja vode:
    • pretočne HE (voda teče skozi turbine brez zadrževanja, presežek vode odteka neizkoriščen preko jezu),
    • akumulacijske HE (del vode se akumulira, izkoriščamo jo v času povečanega povpraševanja kot vršno energijo).
  • PREDNOSTI:
    • zmanjšuje emisije toplogrednih plinov (CO2),
    • omogoča učinkovitejše namakanje, preprečuje poplave.
  • SLABOSTI:
    • vplivajo na rastlinski in živalski svet v okolici,
    • izgubijo se obdelovalna tla, zniža se vsebnost kisika v vodi.
kvalificirane hidroelektrarne
Kvalificirane hidroelektrarne
  • KVALIFICIRANE HIDROELEKTRARNE:
    • imajo instalirano moč do 10 MW.
    • udeležba KHE v proizvodnji električne energije je 3,5% (glede na hidrološko leto).
  • PREDNOSTI KHE:
    • velik prispevek k razvoju podeželja,
    • dolga življenjska doba objektov,
    • izkoriščanje OVE vodotokov in s tem prihranek fosilnih goriv,
    • ekološki vidik – ne onesnažujejo in ne zahtevajo gradnje infrastrukturnih objektov,
    • z izboljšanjem napetostnih razmer in z zmanjšanjem električnih izgub v električnem omrežju povečujejo kvaliteto elektroenergetskega sistema kot celote,
    • z možnostjo otočnega obratovanja ob ustrezni opremljenosti povečujejo zanesljivost napajanja regionalnih porabnikov pri redukcijah, pri razpadih elektroenergetskega sistema in ob naravnih nesrečah,
    • čista ekološka energija: kot primer HE Savica je od izgradnje leta 1949 do 27. maja 2007 proizvedla 1.000.000.000 kWh električne energije, kar predstavlja prihranek 1,2 milijona ton premoga, oz. 60.000 vagonov po 20 ton, kar predstavlja vlakovno kompozicijo dolgo900 km ter za 850 kilo ton zmanjšanja emisij CO2.
gorenjske elektrarne
Gorenjske elektrarne
  • GORENJSKE ELEKTRARNE, proizvodnja elektrike, d.o.o.:
    • so prepoznaven proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov na okolju prijazen način,
    • imajo 14 hidroelektrarn na območju Gorenjske (grajene v obd. 1898 in 1998),
    • 3 male fotovoltaične (sončne) elektrarne, četrta je v izgradnji na BC Naklo,
    • skupna instalirana moč je 11,7 MW,
    • letna proizvodnja 50 milijonov kWh električne energije,
    • strateški cilj je zanesljivo in optimalno izkoriščanje hidrološkega potenciala reke Save in njenih pritokov.

HE Soteska I. in II.

instal. moč 1,436 MW

(1979, 1998)

proizvodni viri
Proizvodni viri
  • HIDROELEKTRARNE:
    • HE SAVICA, 3.310 kW (1949),
    • HE SAVA, 1.634 kW (1924,1968,1974),
    • HE SOTESKA, 1.436 kW (1979,1998),
    • HE KRANJSKA GORA, 152 kW (1990),
    • HE MOJSTRANA, 540 kW (1989),
    • HE JELENDOL, 50 kW (1989),
    • HE LOMŠČICA, 2.000 kW (1991),
    • HE PRISTAVA, 200 kW (1906) do avgusta 2007
    • HE ŠKOFJA LOKA, 282 kW (1919,1989),
    • HE RUDNO, 175 kW (1935,1989),
    • HE SORICA, 100 kW (1989),
    • HE DAVČA, 270 kW (1987),
    • HE STANDARD, 155 kW (1984),
    • HE KOKRA, 228 kW (1998),
    • HE CERKLJE, 90 kW (1924)
  • SONČNE ELEKTRARNE:
    • MFE Radovljica, 16 kW (2005),
    • MFE Labore, 31 kW (2006),
    • MFE FERI, 7 kW (2006),
    • MFE STRAHINJ, 83 kW (2007, v izgradnji)
slap savica
Slap Savica
  • SAVICA:
    • je naravna lepota s čudovitim slapom,
    • je navdušila pesnika dr. Franceta Prešerna v znameniti pesnitvi Krst pri Savici,
    • je koristna za proizvodnjo električne energije že od leta 1916, ko je bila zgrajena vojaška elektrarna Savica v bohinjskem Ukancu in leta 1949 sedanja HE Savica.
  • STARA ELEKTRARNA SAVICA (1916-1949):
    • leta 1916 zgrajeno staro elektrarno, ki jo je postavila avstrijska vojska, je bila pomembna za načrtno elektrifikacijo Bohinjskega območja med obema vojnama.
    • in rojstva elektromehaničnih servisnih delavnic Kranjskih deželnih elektrarn (KDE), ki so se kasneje preselile v Žirovnico in leta 1933 v Črnuče.
tehni ni podatki
Tehnični podatki
  • Tip elektrarne: srednjetlačna pretočno – derivacijska
  • Vodotok: potok Savica
  • Inštalirani pretok: 4 x 0,75 m3/s
  • Inštalirana moč: 4,4 MVA
  • Število agregatov: 2
  • Neto padec: 219,8 m
  • Leto izgradnje: 1949
  • Moč turbin: 4 x 1260 kW
  • Moč generatorjev: 2 x 2200 kVA
  • Srednja letna proizvodnja: 19.715 MWh el. energije

Rov

Cevovod

posodobitev he savice
Posodobitev HE Savice
  • V LETIH 1998 – 2007 JE POTEKALA PRENOVA HE SAVICA:
    • Vgradnja oljetlačne naprave za mazanje ležajev agregatov in hidravljični turbinski regulator za krmiljenje turbin.
    • Zamenjava klasičnega vzbujalnega sistema s statičnim vzbujalnim sistemom napetostne regulacije na agregatih 1 in 2.
    • Zamenjava vseh štirih turbinskih tekačev in ostalih delov turbinske opreme.
    • Zaradi prehoda na 20 kV napetostni nivo bohinjskega področja sta bila zamenjana oba energetska transformatorja moči 2 x 2,5 MVA, 20/6,3 MVA.
    • Izvedena revitalizacija upravljalnega sistema (lokalno avtomatsko in daljinsko vodenje HE).
    • Gradbeno sanirana jezovna pregrada po poškodbah potresa leta 1998.
    • Izvedena protipotresna sanacija na strojnici HE Savice po poškodbah iz leta 1998.
    • Zamenjava Peltonovih gonilnikov na agregatu 1 z boljšimi izkoristki.
    • Zamenjava statorskega navitja generatorja 1.
  • PROIZVODNJA:
    • Po obnovi gonilnikov in revitalizaciji upravljalnega sistema (1996 – 2000) se je proizvodnja HE Savica povečala za 12%; v letih 1991 do 1995 je bila povprečna letna proizvodnja 17.581 MWh, po obnovi pa 19.715 MWh.
okoljevarstvo
Okoljevarstvo
  • HE SAVICA SPADA PO KLASIFIKACIJI MED SREDNJE ELEKTRARNE GLEDE NA INSTALIRANO MOČ 4,4 MVA. POMEMBNO VLOGO IMA ZARADI NASLEDNJIH VIDIKOV:
    • Izkorišča vodni potencial in proizvaja ekološko najčistejšo električno energijo iz obnovljivega vira.
    • Glede na specifičnost lokacije lahko samostojno napaja potrošnike v Bohinju in okolici.
    • Elektrarna zagotavlja 44,4 delež proizvodnje električne energije Gorenjskih elektrarn ter zagotavlja 2,2 % delež letnih potreb po električni energiji v gorenjski regiji.
    • 27. maja 2007 je HE Savica proizvedla 1.000.000.000 kWh električne energije.
    • 1 TWh električne energije predstavlja: prihranek 1,2 milijona ton premoga, oz. 60.000 vagonov po 20 ton, kar predstavlja vlakovno kompozicijo, dolgo 900 km, če so 20-tonski vagoni dolžine 15 m ter za 850 kilo ton zmanjšanja emisij CO2.
  • OKOLJEVARSTVO:
    • Vsaka proizvodnja, tudi proizvodnja električne energije, je nujno povezana z vprašanjem vpliva na okolje.
    • Stremimo za čim boljšo izrabo naravnih danosti in seveda za čim manjšo obremenitev okolja.
prihranki premoga in emisij co2
Prihranki premoga in emisij CO2
  • PROIZVODNJA EL. ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV S PRIKAZOM PRIHRANKOV PREMOGA (t), EMISIJ CO” (kt) V LETIH 1950 – 2007
letni prihranki premoga in emisij co2
Letni prihranki premoga in emisij CO2
  • PROIZVODNJA EL. ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV S PRIKAZOM PRIHRANKOV PREMOGA (t), EMISIJ CO” (kt) V LETIH 1993 – 2006
proizvodnja z vidika sezon
Proizvodnja z vidika sezon
  • POVPEČNA MESEČNA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO OBDOBJIH
povezanost dejavnikov proizvodnje
Povezanost dejavnikov proizvodnje
  • KORELACIJA MED PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PRETOKOM VODE, 2004
dele i ove
Deleži OVE
  • Delež obnovljivih virov (OVE) v primarni energetski bilanci Slovenije je 8%.Slovenja si je za cilj postavlja dvig deleža OVE na 12%do leta 2010 in na 20% do leta 2020 (sklep EU, 8.3.2007).
  • V Resoluciji Nacionalnega Energetskega Programa (ReNEP) je kot strateški cilj uvajanja OVE predvideno povečanje deleža v primarni energiji na 12%. Proizvodnja električne energije iz OVE naj bi do leta 2015 dosegla 430 GWh (brez velikih HE; večjih od 10 MW).
  • V Sloveniji predstavljajo glavno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije hidroelektrarne. V letih 2000 – 2005 se je delež malih hidroelektrarn moči do 1 MW gibal od 4,9% do 4,6% (leta 2003 4,5%), delež srednjih hidroelektrarn moči od 1 do 10 MW se je gibal od 5% do 6,5% (leta 2003 4,6%), delež velikih hidroelektrarn nad 10 MW pa se je gibal od 90,1 do 89,9% (leta 2004 89,4%).
  • Slovenija med OVE daje ob hidroelektrarnah usmeritev v izgradnjo sončnih elektrarn, vetrnih elektrarn, kogeneracij (biomasa) in bioplinskih elektrarn.
trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj
  • TRAJNOSTNI RAZVOJ BO V BODOČE PRAVO RAVNOTEŽJE:
    • med ohranitvijo okolja in
    • zagotavljanjem dohodka za prebivalstvo.
  • VLAGANJA V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE:
    • v preteklosti so na primeru HE Savica pred skoraj 60. leti dokaz, da se dapovezati okoljske zahteve in energetske priložnosti v edinstven projekt.
dinamika proizvodnje khe 1980 2005
Dinamika proizvodnje KHE 1980 -2005
  • PORAST ODKUPLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ KHE je posledica več dejavnikov, ki so vplivali na povečanje proizvodnje pri neodvisnih proizvajalcih in izgradnje novih energetskih objektov:
    • spremenjena odkupna cena, ki je bila od leta 1990 izenačena (približno) s ceno za gospodinjstva,
    • pozitiven odnos do malih proizvajalcev,
    • spremenjena zakonodaja z uvedbo subvencij.
  • MOČ IN PROIZVODNJA LASTNIH HE:
    • Instalirana moč lastnih HE distribucije Slovenije se je v obdobju 1990-2005 povečala iz 14,9 MW (v 26 HE) na 18,5 MW (v 36 HE) za 24,2%.
    • Proizvodnja se je v obdobju 1990-2005 povečala za 25,4%. Deleži med podjetji v lasti distribucij: Gorenjske elektrarne 63,9%, Hidroelektrarne Elektro Maribor 16,1%, Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana 14,5%, MHE-ELPRO Celje 5,5%.
  • MOČ IN PROIZVODNJA ZASEBNIH IN INDUSTRIJSKIH HE:
    • Instalirana moč se je v obdobju 1990-2005 povečala iz 6 MW (v 84 HE) na 62,8 MW (v 422 HE) za 944,9%.
    • Proizvodnja v lastnih elektrarnah se je v obdobju 1990-2005 povečala za 2.164%.
dinamika proizvodnje khe 1980 20051
Dinamika proizvodnje KHE 1980-2005
  • DINAMIKA PROIZVODNJE ELEKTRARN priključenih na distribucij. omrežje:
  • MOČ IN PROIZVODNJA KE PRIKLJUČENIH NA DISTRIB. OMREŽJE:
    • Instalirana moč se je v obdobju 1990-2005 povečala iz 20,9 MW (v 110 KE) na 81,3 MW (v 458 KE) za 288%.
    • Proizvodnja se je v obdobju 1990-2005 povečala za 392,3%.
proizvodnja ke na gorenjskem
Proizvodnja KE na Gorenjskem
  • DELEŽ PROIZVODNJE DISTRIBUIRANIH VIROV:
    • Leta 2005 je 91 tujih KE oddalo 59.487 MWh oz. 5,60% delež regijskih potreb,
    • Gorenjske elektrarne so v 17 KE proizvedle 47.052 MWh oz. 4,63% delež potreb,
    • Elektro Gorenjska je odkupila od 108 KE skupno 106.539 MWh oz. 10,25%.
struktura primarnih virov energije
Struktura primarnih virov energije
  • PO AKTU O NAČINU DOLOČANJA DELEŽEV na Gorenjskem l. 2005:
koncentracija dobaviteljev
Koncentracija dobaviteljev
  • LORENZOVA KRIVULJA:
  • GINIJEV KOEFICIENT:
    • Skupni nakup: G=0,97; 3% največjih dobaviteljev zagotavlja 95% vse el. energije.
    • Zasebne in industrijske elektrarne: G=0,73; 18,5% največjih HE dobavlja 75% el.e.
    • Gorenjske elektrarne: G=0,68; 32% največjih HE zagotavlja 83% dobavljene el.en.
frekven na distribucija elektrarn
Frekvenčna distribucija elektrarn
  • DELEŽ FREKVENČNE DISTRIBUCIJE DOBAVITELJEV:
    • 37,1% HE z letno proizv. 160-600 GWh,
    • 27% HE: 50-160 GWh,
    • 10,1% HE: 1.200- 2.000 GWh,
    • 9% HE: do 30 GWh,
    • 7% HE 600-1.200 GWh
    • 5,6% HE: 30-50 GWh,
    • 1,1% HE: 2.000-4000,
    • 1,1% HE 4.000-10.000,
    • 1,1% HE 10.000-20.000
    • 1,1% HE 20.000-50.000
    • 1,1% HSE: nad 50.000 GWh.
  • PO VELIKOSTI ELEKTRARN:
    • 37,1% elektrarn z letno proizvodnjo 160-600 GWh,
    • z pozitiven odnos do malih proizvajalcev,
    • spremenjena zakonodaja z uvedbo subvencij.
regresijska analiza
Regresijska analiza
  • PRODUKCIJSKA FUNKCIJA HE SOTESKA 1998-2005:
    • ln – naravni logaritem. V oklepaju je t-statistics.
    • Ocenjena produkcijska funkcija kaže, da povečanje srednjega pretoka vode za en odstotek, povečuje proizvodnjo el. energije najmanj za 0,63%.
    • Povečanje padavin za en odstotek, povečuje proizvodnjo el. energije najmanj za 0,31%.
pri akovan razvoj instal mo i do l 2020
Pričakovan razvoj instal. moči do l. 2020
  • INDEKSI RAZVOJA INSTALIRANE MOČI KHE:
    • Za realno predpostavko (glede na omejitve zakonodaje in soglasodajalcev) napovednega modela rasti instalirane moči KHE formulo regr.funkcije dopolnimo z zmanjšanjem korelacijskega faktorja kf=0,5 letne rasti x.
    • Leto 2010: Y= 0,014 +0,005 . x*, pri x=16 je napoved 82,468 MW v letu 2010.
    • Leto 2020: Y= 0,014 +0,005 . x*, pri x=21 je napoved 108,235 MW v letu 2020.
pri akovan razvoj proizvodnje do l 2020
Pričakovan razvoj proizvodnje do l. 2020
  • INDEKSI RAZVOJA PROIZVODNJE KHE:
    • Za izračun napovedi obstoj.proizv.KHE uporabimo deveti decil D9=374,296 GWh.
    • Za realno predpostavko napovednega modela rasti proizvodnje KHE formulo regr.funkcije dopolnimo z zmanjšanjem korelacijskega faktorja kf=0,5 letne rasti x.
    • Leto 2010: Y= 82,745 +22,458 . x*, pri x=16 je napoved 442,073 MW v l. 2010.
    • Leto 2020: Y= 82,745 +22,458 . x*, pri x=21 je napoved 554,363 MW v l. 2020.
cenovna gibanja
Cenovna gibanja
  • GIBANJE REALNIH CEN ZA ODKUP ELEKTRIČNE ENERGIJE OD KHE 2002-2007:
  • SKLEP O CENAH IN PREMIJAH ZA ODKUP EL. ENERGIJE OD KE:
    • Ur. list RS št. 25/2002, 22.3.2002
    • Ur. list RS št. 8/2004, 30.1.12004
    • Ur. list RS št. 75/2006, 8.7.2006
zaklju ek
Zaključek
  • UGOTOVITVE:
    • Proizvodnjo električne energije iz kvalificiranih hidroelektrarn na slovenskem distribucijskem omrežju bi bilo možno doseči ob ugodnih razmerah za razvoj izgradnje obnovljivih virov energije in kvalificiranih hidroelektrarn, ob ustrezni državni spodbujevalni politiki in povprečnih naravnih dejavnikih (hidrologija, padavine, debelina snežne odeje).
    • Za doseganje cilja 20% deleža obnovljivih virov do leta 2020 bo na področju doprinosa z vidika hidroelektrarn potrebno zagotoviti ustrezne pogoje in vzpodbude kot je poenostavitev in skrajšanje trajanja upravnih postopkov, uvedbo celovitega sistema podpor obnovljivih virov energije (finančne, davčne), vzpostavitev učinkovitega nadzora gradnje in obratovanja, izdelavo strokovnih osnov in statističnih podatkov, izvedbo ukrepov vzgoje in izobraževanja in ustrezne odkupne cene električne energije za kvalificirane proizvajalce.
    • Nominalne cene električne energije deflacioniramo za posamezno leto, da dobimo realne cene. Leta 2004 so imele realne cene pozitivno rast, potem je sledil negativen trend.
    • Brez ustrezne politike in naklonjenejših pogojev pri cenovni politiki ter izboljšanju pogojev za investitorje z lažjim pridobivanjem soglasij in koncesij, bo doseganje cilja težko uresničljivo.
zaklju ek1
Zaključek
  • Hvala za pozornost!
  • Za sodelovanje se priporočamo!
  • Kontakt: drago.papler@gorenjske-elektrarne.si
  • GSM 031 325 – 138