270 likes | 867 Views
PERIODNI SISTEM. 1. skupina. OSNOVNA DEJSTVA & POJMI. Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine Vse spojine so ionske in topne Vsi elementi, oz. njihovi atomi imajo po en elektron v svoji zunanji lupini
E N D
PERIODNI SISTEM 1. skupina
OSNOVNA DEJSTVA & POJMI • Vsi elementi so zelo reaktivni, zato jih hranimo pod pertolejem in vsi so mehke, srebrno bele kovine • Vse spojine so ionske in topne • Vsi elementi, oz. njihovi atomi imajo po en elektron v svoji zunanji lupini • Atomi lahko oddajo po en elektron in tvorijo katione z nabojem 1+ • Ker je zunanji elektron daleč od jedra, ga atom zlahka odda , so vsi močni reducenti
Po skupini navzdol: večja oddaljenost elektrona od jedra in zato šibkejša vezanost; vez v kovinski mreži (gledano navzdol) je šibkejša (nižja tališča), narašča pa relativnost, ker atom pri reakcijah odda zunanji elektron • Fizikalne lastnosti: prevajajo električni tok so kovni in tanljivi • Kemijske lastnosti: tvorijo bazične okside tvorijo katione so močni reducenti
VODIK • Elektronska konfiguracija: njegov atom je sestavljen iz protona in elektrona. Tvori več spojin kot drugi elementi. Večina od njih je kovalentnih • Je plin brez barve, vonja in okusa, zgrajen iz molekul H2 • Ima najmanjšo gostoto pri sobni temperaturi in tlaku, zaradi tega so ga uporabljaliza polnjenje zrakoplovov
Pomemben je kot reducent • Tvori spojine z oksidacijskim številom +1 lahko pa je tudi –1, predvsem v spojinah, ki vsebujejo hidridni ion H- • Obstajajo trije izotopi vodika, kemijske lastnosti so si podobne, fizikalne pa ne • Zgodovina elementa : je eden od najstarejših v vesolju in je nastal v prvih minutah po nastanku vesolja • Odkritelj: Henry Cavendish • Nahajališče: v atmosferi le v sledovih, prevladuje v stratosferi • Pridobivanje: iz metana v zemeljskem plinu s pomočjo nikljevega katalizatorja • Uporaba: tehnično hidrogeniranje in sinteze
LITIJ • Elektronska konfiguracija: [He]2s 1 • Agregatno stanje: trden • Opis izgleda: je najlažja kovina • Odkritelj: J. A. Arfvedson - v silikatnih mineralih. Za razliko od ostalih alkalijskih elementov se nahaja v kameninah, zato je dobil ime lithos - v grščini pomeni kamen
Nahajališče: minerali (kasto, spodumen, ambligoni, lepidolit) • Pridobivanje: z elektrolizo taline LiCl in KCl ter iz raztopine LiCl v piridinu • Uporaba: kot dodatek v kovinskih zlitinah za osi, za pridobivanje organokovinskih katalizatorjev, kot zdravilo pri zdravljenju manično depresivnih obolenj • Je kovina z nizkim tališčem, je mehka, lahko jo režemo z nožem
NATRIJ • Elektronska konfiguracija: [Ne]3s 1 • Agregatno stanje: trden • Opis izgleda: mehka kovina z močnim srebrnim leskom • Odkritelj: Humphrey Davy - izoliral ga je z elektrolizo raztaljenega natrijevega hidroksida, ime elementa izvira iz egipčanskega imena neter - soda
Nahajališče: šesti najpogostejši element v zemeljski skorji, vedno se pojavlja v spojinah; nahaja se v mineralih (kamena sol), naravnivodi in v organizmih • Pridobivanje: elektroliza taline natrijevega hidroksida ali s pomočjo evtektične zmesi s 60% kalcijevega klorida v Downovi celici • Uporaba: močna svetilna telesa (natrijeve pare), hladilno sredstvo v jedrskih reaktorjih, pridobivanje natrijevega cianida, peroksida, indiga, sušenje etra in drugih organskih topil, ki ne vsebujejo halogenov
KALIJ • Elektronska konfiguracija: [Ar]4s 1 • Agregatno stanje: trden • Opis izgleda: mehka kovina • Odkritelj: Huphrey Davy - izoliral ga je enako kot natrij; pri elektrolizi taline kalijevega hidroksida. Element je dobil ime po al kalja – arab. rastlinski pepel
Nahajališče: najpogostejši element v zemeljski skorji; spojine (pomembna: minerala silvin, karnalit); tudi v morski vodi, organizmih • Pridobivanje: z elektrolizo taline kalijevega hidroksida • Uporaba: kalijevo gnojilo; spojine v različne namene (kalijev hidroksid - razkužilo v kirurgiji, pridobivanje mehkih kalijevih mil in barvil; kalijev karbonat - za proizvodnjo kalijevih stekel, mil, fotografskih razvijalcev)
RUBIDIJ • Elektronska konfiguracija: [Kr]5s1 • Agregatno stanje: trden • Opis izgleda: kovina, na kateri na zraku nastane siva prevleka oksida • Odkritelj: Wilhelm Bunsen in Gustav Robert Kirchhoff - s spektralno analizo mineralne vode iz Bad Dürkheima. Imenovala sta ga po barvi značilnih črt v spektru. Latinsko pomeni rubidustemnordeče
Nahajališče: spremljevalec kalija v izvirih mineralnih vod, v solnih ležiščih in kamninah (lepildolit) • Pridobivanje: iz kloridov in dikromatov(VI) ob segrevanju s kalcijem ali cirkonijem v vakuumu ali z elektrolizo taline • Uporaba: v znanstvene namene
CEZIJ • Elektronska konfiguracija: [Xe]6s1 • Agregatno stanje: tekoče • Opis izgleda: reaktivna kovina • Odkritelj: Robert Wilhelm Bunsen in Gustav Robert Kirchhoff – s spektralno analizo mineralne vode iz Bad Dürkheima. Latinsko pomeni caesius nebesno moder
Nahajališče: spremljevalec kalija v izvirih mineralnih vod, v solnih ležiščih in kamninah (majhne količine); glavni vir cezija je mineral poluks • Pridobivanje: iz kloridov in dikromatov (VI) ob segrevanju s kalcijem ali cirkonijem v vakuumu ali z elektrolizo taline • Uporaba: za fotocelice, je vir infrardečega sevanja
FRANCIJ • Elektronska konfiguracija: [Rn]7s1 • Agregatno stanje: tekoč • Opis izgleda: mehka kovina • Odkritelj: Margueritte Pereyd - pri radioktivnem razpadu aktinija; leta 1947 ga je poimenovala po državi Franciji
Nahajališče: je zelo redek element, nekaj gramov ga je v vsakem trenutku prisotnih v celi zemeljski skorji • Pridobivanje: z elektrolizo njegove soli • Zanimivost: vsi izotopi francija so radioaktivni; izotop z najdaljšo življensko dobo je 223Fr, ki ima razpolovno dobo 22 minut