1 / 28

Trg dela in zavarovanje za primer brezposelnosti

Fakulteta za psihoterapijo Predmet: Uvod v zdravstveno in socialno varstvo IV. del. Trg dela in zavarovanje za primer brezposelnosti. Barbara Kobal Tomc barbara.kobal@guest.arnes.si. Zavarovanje za primer brezposelnosti. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

vina
Download Presentation

Trg dela in zavarovanje za primer brezposelnosti

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Fakulteta za psihoterapijo Predmet: Uvod v zdravstveno in socialno varstvo IV. del Trg dela in zavarovanje za primer brezposelnosti Barbara Kobal Tomc barbara.kobal@guest.arnes.si

  2. Zavarovanje za primer brezposelnosti • Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti • Z zavarovanjem za primer brezposelnosti se zavarovancem zagotavljajo pravice: • za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve • v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.

  3. Zavarovanje za primer brezposelnosti • izrazito kratkoročno • trajanje dajatev in storitev je časovno omejeno • poudarek je bil nekoč na denarnih dajatvah, zdaj pa se prenaša na storitve - ukrepe aktivne politike zaposlovanja • financira se s prispevki

  4. Zavarovanje za primer brezposelnosti - kdo se lahko zavaruje • Za primer brezposelnosti se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju. • Za primer brezposelnosti se lahko zavarujejo: • samostojni podjetniki, osebe, ki samostojno, z lastnim delom, kot edini in glavni poklic opravljajo pridobitno dejavnost (samozaposlene osebe) in osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi • slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi • zakonci slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, če so bili pred odhodom v tujino v delovnem razmerju.

  5. Denarno nadomestilo med brezposelnostjo Upravičenci: • brezposelne osebe, ki jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji • pred nastankom brezposelnosti zavarovani za primer brezposelnosti • ni na voljo ustrezne zaposlitve • v delovnem razmerju vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih (ali za določen čas opravljanje sezonskega dela, ki po preračunu ur v delovne dni s polnim delovnim časom šteje najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 18 mesecih pred nastankom brezposelnosti) • prijava pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja.

  6. Denarno nadomestilo med brezposelnostjo • Višina: za prve tri mesece prejemanja 70% in za naslednje mesece prejemanja 60% zavarovančeve povprečne mesečne plače v zadnjih 12 mesecih. • Trajanje: • 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let • 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let • 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let • 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let • 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let • 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let

  7. Registrirana brezposelnost nov. 2010 (vir: SURS) • 934.120 delovno aktivnih prebivalcev • 10,5 % (102.683) registriranih brezposelnih oseb (9,7 % moških, 11,5% žensk).

  8. Struktura brezposelnih (Konec oktobra 2010) • 48,5 % žensk, • 17,1 % iskalcev prve zaposlitve, • 15,3 % brezposelnih, starih do 26 let, • 37,2 % brezposelnih, starih 26 do 39 let, • 19,7 % brezposelnih, starih 40 do 49 let, • 30,9 % brezposelnih, starih 50 let in več, • 27,2 % trajno preseţnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev, • 36,2 % brezposelnih s I-II. stopnjo izobrazbe • 45,5 % dolgotrajno brezposelnih oseb (brezposelne osebe več kot eno leto).

  9. Prilivi v brezposelnost (vir: ZRSZ) • iztek zaposlitve za določen čas: 31.688 oseb • stečaj / presežni delavci: 18.790 oseb • iskalci prve zaposlitve: 14.413 oseb • drugi razlogi: 19.108 oseb

  10. Odlivi iz brezposelnosti, oktober 2010 (vir: ZRSZ) • 9.296 brezposelnih oseb: • 4.849 oseb zaposlilo • 3.859 odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, • 588 prenesenih v druge evidence, od teh 67 v evidenco oseb, prijavljenih pri Zavodu na podlagi drugih zakonov. • Prijavljenih 17.347 oseb, ki so bile delovni invalidi in so prejemale denarno nadomes-tilo pri ZPIZ-u.

  11. Odlivi iz brezposelnosti – ne v zaposlenost, september 2010 (vir: ZRSZ) • 2,420 oseb prešlo v status neaktivnosti (789 upokojitev, 1.343 vključitev v šolanje) • 773 oseb je bilo odjavljenih, ker niso bile na razpolago za zaposlitev • 138 oseb je Zavod odjavil zaradi odklonitve zaposlitve, neaktivnosti pri iskanju zaposlitve, odklonitve vključitve v ukrepe zaposlovanja ali kršitve obveznosti iz teh ukrepov, dela na črno in posredovanja neresničnih podatkov • na lastno željo se je odjavilo 298 brezposelnih oseb.

  12. Gibanje registrirane brezposelnosti, 2006-2010(vir: ZRSZ)

  13. Stopnja registrirane brezposelnosti: maj 2007 - maj 2009

  14. Registrirana brezposelnost po območnih službah Zavoda(vir: ZRSZ)

  15. Značilne skupine registriranih brezposelnih oseb 2000 - 2008

  16. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti, Slovenija, EU 15, EU 27 (2001 – 2009)

  17. Gibanje števila brezposelnih invalidov v letih 1998 - 2008 (31. 12.)

  18. Stopnja anketne brezposelnosti v državah EU (december 2009, junij 2010)

  19. Stopnje anketne brezposelnosti po spolu, Slovenija (2005 – 2010)

  20. Prejemniki denarnega nadomestila in denarne pomoči ter denarne socialne pomoči v brezposelnosti

  21. Aktivna politika zaposlovanja (APZ) Cilji: • polna zaposlenost, • boljša kvaliteta in produktivnost dela, • socialna kohezija ter vključenost. 2008: za ukrepe APZ je bilo namenjenih 70 mio evrov. Na novo je bilo vključenih 29.294 brezposelnih oseb

  22. Aktivna politika zaposlovanja • 1. ukrep: svetovanje in pomoč pri zaposlitvi • 2. ukrep: usposabljanje in izobraževanje • 3. ukrep: spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja • 4. ukrep: programi za spodbujevaje socialne vključenosti.

  23. Novost v letu 2009: Delno subvencioniranje polnega delovnega časa - v okviru APZ Januar 2009: Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ-A): • omejitev učinkov svetovne gospodarske krize in ohranjanje delovnih mest. • Cilj zakona je ublažitev posledic gospodarske krize preko zagotavljanja pomoči delodajalcem in delojemalcem v primerih odločitve za skrajševanje delovnega časa. • Za izvajanje zakona je na razpolago 230,4 mio € proračunskih sredstev, delodajalci pa lahko kandidirajo za subvencijo od 60 € do 120 € na delavca na mesec, odvisno od dolžine tedenskega delovnega časa. ZRSZ je do konca maja 2009 prejel 512 vlog za 48.737 delavcev v vrednosti nekaj več kot 25 mio €. Dve tretjini vlog je za 36 urni delovni čas, tretjina pa za 32 urni delovni čas]. • Na podlagi tega ukrepa je bilo po oceni Vlade RS ohranjenih od 8 do 9 tisoč delovnih mest, v ukrep pa je bilo do junija 2009 vključenih okvirno 50.000 delavcev v 520 podjetjih.

  24. Novost v letu 2009: Delno subvencioniranje polnega delovnega časa - v okviru APZ Julij 2009 Zakon o spremembi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa: • podaljšuje se rok, v katerem lahko zainteresirani delodajalci vložijo zahtevek za dodelitev subvencije (s 30. 9. 2009 na 31. 3. 2010) • delodajalcem se omogoča podaljšanje prejemanja subvencije (do največ 6 mesecev)

  25. Evropski socialni sklad (ESS) Kaj: Osnovni finančni instrumenti strukturne in regionalne politike EU. Namen: premagovanje razvojnih razlik med regijami in doseganje uravnoteženega regionalnega razvoja. Cilji:pospeševanje zaposlovanja, vseživljenjskega učenja, podjetniškega duha, prilagodljivosti zaposlenih in podjetij, enakih možnosti in lažjega dostopa prikrajšanih skupin do trga dela v državah članicah EU. Komu:pomoč osebam oziroma posameznikom, da bi povečali uspešnost te pomoči, pa je pomoč lahko namenjena tudi strukturam in sistemom. • Sredstva ESS, ki se odobrijo kot dodatna sredstva k že odobrenim sredstvom v nacionalnih programih, so usmerjena v zmanjševanje socialno-ekonomskih razlik med regijami in posamezniki. Financiranje s sredstvi ESS spodbuja tudi lokalne rešitve za lokalne probleme.

  26. Prednostna področja ESS • Aktivna politika zaposlovanja in trga dela • Socialna vključenost • Vseživljenjsko učenje in mobilnost: • Prilagodljivost in podjetništvo • Zaposlovanje žensk

  27. Ključni cilji ESS • Podpiranje lokalnih programov zaposlovanja. • Spodbujanje razvoja informacijske družbe, zlasti z razvijanjem politik in programov, katerih namen je uporabiti vse zaposlitvene potenciale informacijske družbe, ob hkratnem zagotavljanju enakega dostopa vseh do njenih prednosti in koristi; • Uveljavljanje načela enakih možnosti za ženske in moške.

  28. Viri • Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB). Ur.l. RS, št. 5/1991 (17/1991 popr., 2/1994 popr.), št. 12/1992, 12/1993-ZUPDN93, 71/1993, 38/1994, 80/1997 Odl.US: U-I-343/94, 69/1998, 97/2001-ZSDP, 67/2002, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 63/2004-ZZRZI, 79/2006, 107/2006-UPB1, 114/2006-ZUTPG, 59/2007-ZŠtip (63/2007 popr.)Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ), Ur.l. RS, št. 5/2009, 40/2009, 57/2009 • ZRSZ. Mesečne informacije, maj 2009 (letnik 16, številka 5) • Zakon o spremembi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ZDSPDČ-B, Ur.l. RS, št. 57/2009.

More Related