ODKRIVANJE KORUPCIJSKIH DEJANJ IN NJIHOVA SPECIFIČNOST

1. ODKRIVANJE KORUPCIJSKIH DEJANJ IN NJIHOVA SPECIFIČNOST Mag. Andrej FERLINC VRHOVNI DRŽAVNI TOŽILEC

2. Problem definicije korupcije: V širšem smislu je korupcijsko ravnanje vsako ravnanje, pri katerem gre za zlorabo javnega položaja ali položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti poslovanju za pridobitev koristi zase ali za koga drugega. Korupcija v ožjem pomenu – le tista kazniva ravnanja, ki jih kazenski zakonik opredeljuje na treh področjih: • t. i. »oblastveno področje« • področje gospodarskega poslovanja (konkurenca) • področje volitev in glasovanja Problemi korupcije kot sistema in načina življenja

3. Pregled nekaterih osnovnih pojmov: • Pravo podkupovanje je tisto, ki je usmerjeno v prepovedana dejanja blizu kompetenc prejemnika, vendar kompetence presega. • Nepravo podkupovanje: Usmerjeno je v dejanje, za katerega je prejemnik nagrade tudi sicer pristojen – kot rezultat dane podkupnine predstavlja sicer dovoljeno in legitimno dejanje (npr. sklenitve posla ali izvršitev kakšne storitve, izvršitev uradnega dejanja, ki bi ga uradna oseba tudi sicer morala opraviti ali ki ga sicer nebi opravila – dajalec podkupnine plačuje nekaj, česar bi moral biti deležen tudi brez podkupnine). • Vnaprejšnje podkupovanje – je podkupovanje, ki je dano pred izvršitvijo tiste koristi ali ugodnosti, zaradi katere je storilec dal ali obljubil dati podkupnino. • Naknadno ali poznejše podkupovanje – podano je takrat, kadar pride do terjanja ali do plačila podkupnine šele po sklenitvi posla, opravljeni storitvi ali uradnem dejanju.

4. Pasivno podkupovanje – je vedno podano na strani tistega, ki podkupnino sprejema (tudi v primeru, če jo pred tem terja in tudi če je pri tem »aktiven«). • Aktivno podkupovanje – je takšno, s katerim dajalec podkupnine vpliva na prejemnika, da izvrši zaradi sprejete podkupnine protipravno ali sicer legalno dejanje na ekonomskem ali oblastvenem področju. Aktivnost se kaže v dajanju nagrade ali koristi prav zaradi vpliva, ki ga dajalec doseže ali misli, da ga s svojo aktivnostjo dajanja nagrade lahko doseže. • Pomen klasifikacij za prakso – predvsem pri ugotavljanju vzročnih zvez in ugotavljanju izpolnjenosti posameznih zakonskih znakov.

5. Problematika pravnih standardov Subjektivni in objektivni test pri policijski provokaciji • prepoved izzivanja kriminalne dejavnosti • ni mogoče preseči kriterija, da bi provokacija h korupciji napeljala tudi osebe, ki sicer korupcije ne bi storile (objektivni test), • vpletenost v kriminalno aktivnost Kriteriji Evropskega sodišča (primer Texiera- Portugalska)

6. Problemi priznavanja tujih dokazov I. • Pravne podlage: Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 1959 Sveta Evrope, ki je dopolnjena s posebno Konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami pogodbenicami EU iz leta 2002. mutual legalassistence – sistem mednarodne pravne pomoči). • Drugi koncept: težnja (oz. zahteva) po avtomatičnem priznavanju dokazov ( in sodnih odločb) – mutual recognation. Tampere – Finska 1999. Okvirni sklep ES 2008/978/PNZ z dne 18. 12. 2008 o evropskem dokaznem nalogu za namene pridobitve predmetov dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih, Okvirni sklep ES 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v EU. • Implementacija v slovenski pravni sistem: Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU (ZSKZDČEU – Ur. list RS 102/2007). Ustanovitev skupnih preiskovalnih skupin (JIT) – posebni sporazum – 55. člen ZSKPZDČEU.

7. Problemi priznavanja tujih dokazov II. - ni jih mogoče priznati, če so bili pridobljeni z mučenjem v nasprotju s 3. členom EKČP in če so temeljne človekove pravice bile kršene. Ustavno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS zavezuje Slovenijo k upoštevanju tujega prava in v skladu s tujim pravom pridobljene dokaze - sodbe XI Ips 4415/2010, XI Ips 29/2010, I Ips 75/2001, Up 541/07. Ni še bilo primera, da bi bili zavrnjeni dokazi iz države, članice EU. Neposredno sodelovanje med organi v državah, članicah EU – neposredni stiki (vloga EUROPOL, EUROJUST, OLAF)

8. Problemi priznavanja tujih dokazov III Izhodišče: načelo proste presoje dokazov • Dolžnost spoštovati pravo druge države glede na suverenost na svojem ozemlju, • Pravna kultura tuje države, • Tradicija Tisto, kar v posamezni državi lahko na prvi pogled izgleda strožje ali po našem pravu celo neustavno, je lahko pri praktični izvedbi milejše in zahtevi splošnih standardov je zadoščeno. Slovenija ni edini otok v Evropi, ki bi se zavzemal za ohranitev človekovih pravic. Alternativa: nemožnost sodelovanja pri korupcijskih deliktih z vsemi državami EU že v izhodišču (zlasti Nemčija, Avstrija, Italija).

9. Praktični problemi: uradne osebe – uradna dejanja -Sklenitev gospodarskega posla ali storitve, Gospodarsko poslovanje – ali sta le trg in profit merilo? Izvršitveno dejanje pri obljubi darila ali sprejetju darila Korupcija kot »miselni delikt« MOTIV – pozornost ne le na obliko in obseg nagrade, Pač pa nadaljnje dejanje tistega , ki nagrado sprejme VPLIV na nadaljnje dejanje in VZROČNA ZVEZA med nagrado in koruptivnim Dejanjem.