POLAGANJE KABLOV

1. POLAGANJE KABLOV

2. Pred pričetkom polaganja kablov je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, • Izogibamo se bodočim zazidalnim terenom, plazovitim terenom… • Trasa mora biti usklajena z drugimi napeljavami vodovodnega, plinskega, toplovodnega… omrežja, • Kable lahko polagamo prostozračno, direktno v zemljo, v jaške, v cevno kabelsko kanalizacijo, v kanale, tunele ali pod vodo.

3. TRANSPORT KABLOV • Standardne dolžine kablov so 200 – 1000 m, • Premeri bobnov so od 1 do 3 m, • Začetek in konec kabla mora biti pritrjen na stene bobna (zaradi preizkušanja), • Transport teče s specializiranim vozilom, • Dvigovanje in spuščanje vršimo s pomočjo dvigal, viličarjev ali prenosnih škripcev, • Največje teže bobnov dosegajo do 8 ton.

4. DOPUSTNE TEMPERATURE ZA POLAGANJE IN RAZVLEČENJE • Problem prenizkih temperatur je pokanje in lom izolacije, • Za PVC kable je najnižja dovoljena temperatura 5 °C, • Za gumijaste in polietilenske kable pa –10 °C, • Če kabel moramo položiti pri nižji temperaturi, ga moramo predhodno segreti, najbolje z el. tokom gostote 1 A/mm2 za Al kable oz. 1,5 A/mm2 za Cu kable.

5. DOPUSTNI POLMER UKRIVLJANJA • Premajhen polmer ukrivljanja lahko povzroči poškodbo zunanjega plašča ali celo notranjo izolacijo, • Polmere ukrivljanja nam podaja proizvajalec za posamezne tipe, gibljejo pa se od (15 – 20) x D. D … zunanji premer kabla

6. POLAGANJE KABLOV DIREKTNO V ZEMLJO • Globina izkopanega jarka je odvisna od nivoja napetosti položenega kabla: • do 1 kV 0,7 m, • od 1 kV do 10 kV 0,8 m, • 20 kV in 35 kV 1 – 1,2 m • Širina jarka je odvisna od števila paralelno položenih kablov in njihovih napetostnih nivojev:

8. Razdalje med paralelno položenimi kabli: • Nizkonapetostni kabli 7 cm, • Visokonapetostni kabli 10 cm, • Med VN in NN kablom 20 cm, če nista položena stopničasto. • Enožilne kable polagamo najpogosteje paralelno v snopu, • Polaganje po strmini ali plazovitem terenu se izvaja z širšim jarkom 90 cm, kabel pa polagamo valovito.

9. CEVNA KANALIZACIJA • Uporabljamo jo pri prehodih cest, ulic, železnic… • Vkop mora biti vsaj 1 m, • Kable vložimo v cevi, ki so lahko azbestne, betonske (v opuščanju), jeklene ali pa uporabimo poseben betonski kabelski kanal, • Pri uvlečenju kabla v cev moramo uporabiti poseben žlebasti ščitnik, ki preprečuje drsenje kabla po robu cevi, • Upoštevati moramo, da se kabel v kanalizaciji slabše hladi.

10. KABELSKI JAŠKI • Uporabljamo jih pri cevni kabelski kanalizaciji na mestih, kjer trasa menja smer – kotni jašek (dimenzija 2 x 2) m , • Uporabljamo jih tudi zaradi boljše dostopnosti - prehodni jašek (dimenzija 2 x 1,5) m , • Sledijo si na razdalji 50 m, • Globina jaška na pomembnih trasah znaša (1,8 – 2) m, • Horizontalni jaški so globoki (0,8 – 1) m, • Pokrov je litoželezen.

11. KABELSKI HODNIKI ALI TUNELI • Uporabljamo jih v večjih mestih ali industrijskih conah, • Osnovni namen je lažja dostopnost, saj so visoki več kot 2 m, • Kabli so nameščeni na betonske ali kovinske police, kjer so razmeščeni po kabelskem načrtu, • Enožilnih kablov ne smemo polagati v jeklene cevi zaradi vrtinčnih tokov, prav tako enožilni kabli ne smejo imeti jeklene armature, • Kabelske spojke morajo biti vsaj 0,5 do 1 m zunaj trase kabla.

12. RAZVLEČENJE KABLOV • Razvlečenje najpogosteje izvedemo s pomočjo transportnega vozila, • Razvlečenje nadzirajo monterji razporejeni vzdolž trase, • Kabel se ne sme vleči po tleh, • Paziti moramo, da se na kablu ne delajo zanke, • Na začetku in koncu kabla moramo pustiti nekaj rezerve za spojke oz. končnike.

13. Kable lahko razvlečemo: • Ročno (če teren ne dopušča drugih možnosti), • Neposredno s transportnim vozilom, • S pomočjo motornih valjev, • S pomočjo vlečne jeklene vrvi ali vitla.