Gabrijela Šturm, prof. Člani ŠRT

1. Delovanje ŠRT-ja in razvojni projekt »Grmčani beremo«Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma Gabrijela Šturm, prof. Člani ŠRT Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. ŠRT • izbira članov tima - zelo pomembno • 6 članov iz različnih predmetnih področij (karakterno različni) • začetek težak – skepsa, ponotranjenje novosti, KAKO??? navdušiti, prepričati kolektiv • začeli smo z delavnicami, ki jih je predlagal Zavod • delavnice so bile uspešne, upiranja sodelavcev ni bilo prav veliko

3. 3-letno obdobje delovanja ŠRT 1. leto • člani ŠRT smo začeli z uvajanjem novosti • počasi širili mrežo sodelavcev, ki so spremembam naklonjeni 2. leto • oblikovanje projektnih timov (MP, TP, AP, PT za novo kulturo preverjanja in ocenjevanja) • vodje PT so člani ŠRT + dva sodelavca (mreženje)

4. 3-letno obdobje delovanja ŠRT 3. leto • nadaljevanje z uvajanjem novosti • učiteljev osebni razvojni načrt • razvojni načrti aktivov • izvajanje samoevalvacije (sodelovanje s Šolo za ravnatelje) • oblikovanje dveh lastnih projektov: - »Grmčani beremo« - »Učenje učenja«

5. Operativno delo ŠRT • predstavitev učnih načrtov drugim učiteljem (avgust) • določitev ciljev in prioritet razvoja ter oblikovanje okvirnega načrta vseh povezav (za vsak letnik posebej) • vsak učitelj se vključi v vsaj v eno dejavnost (večina se jih vključi v več) • pomembno, da učitelj uči vsaj dve leti zapored isti letnik • tako oblikujemo Posodobitveni načrt

6. Operativno delo ŠRT • zbrano gradivo je v zbornici šole in na oglasni deski – (sproti odkljukamo izvedeno dejavnost) • izdelujemo poročila za Konzorcij • prenašanje informacij in znanj sodelavcem • opomnik o aktivnostih na pedagoških konferencah • festival lastne dobre prakse (konec šol. leta)

7. Skrb za trajnostni razvoj • lasten zgled (vse nove posodobitvene možnosti najprej izvedemo in preizkusimo sami) • k sodelovanju nenehno vabimo sodelavce • pripravljeni za posredovanje znanja • imamo pregled o opravljenem delu čez leto (po načrtu) in opominjamo na dejavnosti, ki so bile načrtovane, a še ne uresničene • redno srečevanje članov ŠRT-a na tedenskih srečanjih (ena ura v urniku)

8. Kako naprej? 4. leto • nadaljevanje z vpeljevanjem novosti in projektov • izvajanje samoevalvacije • razvojni projekt »Klikerji«

9. Komentar članov ŠRT + stalnost ekipe + preglednost nad celotnim posodabljanjem + medsebojna pomoč + zadovoljstvo nad opravljenim delom - rahel premik v mentaliteti učiteljev/kolektiva - preobremenjenost članov ŠRT-a (preobsežna, prepogosta poročila, odgovornost) - pomanjkljiva usklajenost navodil (Zavod-Konzorcij)

10. Komentar članov ŠRT

11. Projekt »Grmčani beremo« Vzrok: • med mladimi upada veselje do branja, pomanjkanje bralne kulture Cilj (kompetenca) • krepitev sporazumevalne zmožnosti v maternem jeziku

12. Projekt »Grmčani beremo« Obvezni cilj projekta je: dvig bralne kulture dijakov, ki ga bomo dosegali z naslednjimi podcilji: • znajo poiskati ustrezno literaturo in informacije, • prepoznavajo in izpisujejo ključne podatke, • prepoznavajo različne pomene besed in pomenskih razmerij, • izdelajo seminarsko nalogo, referat, predstavitev, vezano na prebrano literaturo, • znajo narediti izvlečke, • širijo svoje obzorje, razgledanost in različna znanja.

13. Dejavnosti v projektu • branje različnih zvrsti besedil, • glasno branje, • s pomočjo literature predstaviti izdelek • iskanje sopomenk, • podčrtovanje ključnih besed • analize prebranega, • tekmovanja v branju, • razlage in primerjave podatkov, • govorni nastopi, • seminarske naloge, poročila

14. Potek projekta Vsak učitelj v 1. in 2. letniku gimnazije je v osebnem razvojnem načrtu načrtoval dejavnosti v projektu. • Potek projekta smo preverjali dvakrat, in sicer ob vsakem poročanju Konzorciju. • Končno poročilo ob koncu pouka.

15. Aktivnosti • SLO: v vsakem razredu 1 ura na mesec za predstavitev njihovega lastnega branja (v 5 razredih predstavili preko 80 besedil – kot govorni nastopi, v obliki dialoga, intervjuja, … • MAT: dijaki berejo besedilne naloge, povedo bistvo s svojimi besedami, izpišejo pomembne podatke, povedo definicije novih pojmov in izreke z razumevanjem s svojimi besedami, …

16. Aktivnosti • NEJ: pripravljali so se na nemško bralno tekmovanje in bralni maraton Pfiffikus 2010 (poglobljeno branje, postavljanje vprašanj, iskanje sopomenk, protipomenk, ključnih podatkov, … povzemali so besedila, jih samostojno obnavljali ter reševali naloge na delovnih listih. • ANJ: sodelovali pri bralni znački Knjižni molj, brali članke z zanimivih področij in jih predstavljali pred razredom, iskali podatke na medmrežju ter s pomočjo medmrežja ustvarili predstavitve, ki so jih pokazali v razredu.

17. Evalvacija • SLO: dijaki so ob končni evalvaciji dela pri SLO izpostavili lastne predstavitve branj kot zelo prijetne učne ure in želijo nadaljevati. • MAT: mislim, da smo bili uspešni (glede na zelo obsežen učni načrt), če bi čas dovoljeval, bi bili lahko dijaki še bolj aktivni pri dejavnostih, ki smo jih omenili

18. Evalvacija • NEJ: dijaki ne kažejo posebnega navdušenja za branje leposlovja, še posebej ne v nemščini; razlog je tudi prešibek besedni zaklad in pa premajhno število izvodov knjig. Kljub temu pa smo po tako kratkem času z doseženimi rezultati zadovoljni. • ANJ: ugotavljamo, da dijaki (z redkimi izjemami) zelo neradi berejo in so zato takšne aktivnosti dobrodošle. Naš cilj pa je, da bi dijaki branje tudi vzljubili in samodejno posegli po knjigi.

19. Knjižnica • izposoja v knjižnici se je v tem šolskem letu povečala za 9,9 %, • dijaki so si izposojali veliko več tujih knjig, • povečalo se je število ur pouka v čitalnici: delali so z različnimi viri: iskali članke v periodiki, v knjigah in na internetu, izdelovali plakate, predstavitve, • povečala se je tudi izposoja strokovnih knjig in strokovnih revij.