1 / 42

Program Svit Dominika Novak Mlakar, drd. spec.

DRŽAVNI PROGRAM PRESEJANJA IN ZGODNJEGA ODKRIVANJA PREDRAKAVIH SPREMEMB IN RAKA NA DEBELEM ČREVESU IN DANKI. Program Svit Dominika Novak Mlakar, dr.med. spec. Breme raka na debelem črevesu in danki Vir: Register raka za Slovenijo, za leto 2006. 1.284 novih primerov (MKB C18-C20)

tanek-buck
Download Presentation

Program Svit Dominika Novak Mlakar, drd. spec.

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. DRŽAVNI PROGRAM PRESEJANJA IN ZGODNJEGA ODKRIVANJA PREDRAKAVIH SPREMEMB IN RAKA NA DEBELEM ČREVESU IN DANKI Program Svit Dominika Novak Mlakar, dr.med. spec.

  2. Breme raka na debelem črevesu in dankiVir: Register raka za Slovenijo, za leto 2006 • 1.284 novih primerov (MKB C18-C20) • 4. najpogostejši rak pri moških (12,7%) in 3. najpogostejši rak pri ženskah (10,5%) • 2. najpogostejši vzrok smrti med rakavimi obolenji: • 682 smrti • Zelo nizek delež RDČD odkritega v zgodnji fazi: • le 12,9% primerov

  3. Relativno 5-letno preživetje slovenskih bolnikov z RDČD: Debelo črevo: Osebe zbolele 1991-1995: 41,6% Osebe zbolele 2001-2005: 57,7% Danka: Osebe zbolele 1991-1995: 34,0% Osebe zbolele 2001-2005: 45,4% Relativno 5-letno preživetje bolnikov z RDČD v primerjavi z Evropo 2000-2002 (podatki Eurocare 4) : Debelo črevo: 51,5% kar je za 5,2% pod evropskim povprečjem Danka: 49,5% kar je za 7,6% pod evropskim povprečjem Breme raka na debelem črevesu in dankiVir: Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1991-2005; Register raka za Slovenijo, Onkološki inštitut Ljubljana

  4. Breme raka na debelem črevesu in dankiVir: Register raka za Slovenijo • Relativno 5- letno preživetje bolnikov z RDČD se izboljšuje zaradi izboljšanega zdravljenja • Stadij bolezni ob diagnozi ostaja nespremenjen • Umrljivost bolnikov v primerjavi z Evropo ostaja visoka

  5. Češka Republika Madžarska Nemčija Švica Italija Norveška Danska Avstrija Hrvaška Slovaška Francija Luksemburg Velika Britanija Belgija Slovenija Španija Švedska Nizozemska Portugalska Država Irska Islandija Estonija Bolgarija BIH Poljska Finska Srbija in Črna Malta Ukrajina Grčija Litva Latvija Makedonija Ruska Federacija Belorusija Romunija Moldavija Albanija 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Rate per 100.000 Incidenca raka na debelem črevesu in danki na 100.000 prebivalcev po spolu Vir: GLOBOCAN 2002 Moški (Slo -15. mesto) Ženske (Slo - 16. mesto)

  6. Madžarska Češka Republika Slovaška Danska Slovenija Nemčija Hrvaška Belgija Portugalska Norveška Avstrija Španija Italija Francija Irska Velika Britanija Luksemburg Bolgarija Nizozemska Država Švedska Švica Ukrajina Latvija Estonija Srbija in Črna Litva Poljska Malta BIH Ruska Federacija Belorusija Romunija Grčija Finska Islandija Moldavija Makedonija Albanija 0 10 20 30 40 50 60 Rate per 100.000 Moški (Slo - 5. mesto) Ženske (Slo - 9. mesto) Umrljivost zaradi raka na debelem črevesu in danki na 100.000 prebivalcev po spolu Vir: GLOBOCAN 2002

  7. Finančno breme raka na debelem črevesu in danki Povprečni stroški zdravljenja: (kolonoskopija, postopki pred operacijo, operacija, onkološko zdravljenje brez obsevanja danke, specialistična ambulantna dejavnost, rehabilitacija, obiski v osnovni zdravstveni dejavnosti, nadomestila plače – bolniška odsotnost, paliativno zdravljenje) • Omejena oblika bolezni: 10.253 EUR/osebo • Razširjena/razsejana oblika bolezni: 29.955 EUR/osebo Ocena porabljenih sredstev za zdravljenje RDČD v letu 2003: • 1,7 milijonov EUR za omejeno obliko bolezni (14,7%) • 29,1 milijonov EUR za razširjeno/razsejano obliko bolezni (85,3%)

  8. Program SVIT • Vključuje ciljno populacijo moških in žensk v starosti 50 do 69 let z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem vsaki 2 leti • Državni, populacijsko zasnovan, organiziran, centralno voden program presejanja in zgodnjega odkrivanja RDČD • Temelji na znanstvenih dokazih in izkušnjah dobrih praks iz drugih držav • Prilagojen slovenskim razmeram, potrebam in možnostim • Temelji na: • imunokemičnem testu FOBT z avtomatskim odčitavanjem v centralnem laboratoriju • presejalni kolonoskopiji, ki je zagotovljena za vse osebe s pozitivnim FOBT

  9. Test na prikrito krvavitev v blatu

  10. Posamezniki s pozitivnim testom FOBT so napoteni na presejalno kolonoskopijo – skladno s strokovnimi smernicami in klinično prakso

  11. Ocenjene potrebe in dejanske kapacitete za izvajanje presejalnih kolonoskopij v Sloveniji na leto OCENJENE POTREBE Ciljna populacija: 260 000 FOBT + : 6% Izključitveni faktor: 20% Potrebnih 8.000 presejalnih kolonoskopij DEJANSKE KAPACITETE 27 centrov za presejalno kolonoskopijo RDČD 83 kolonoskopistov Ponujenih 13.000 presejalnih kolonoskopij

  12. Potrebnih 8000 presejalnih kolonoskopij potrebnih 4000 patohistoloških pregledov DEJANSKE KAPACITETE ZA IZVAJANJE PRESEJALNIH HISTOPATOLOŠKIH PREGLEDOV 3 centri 13 patohistologov 4.200 pregledov letno

  13. Cilji Programa SVIT • Zmanjšati umrljivost zaradi RDČD za 25 - 30%: 200 rešenih življenj vsako leto • Zmanjšati incidenco RDČD za 20%: 300 primerov RDČD/leto manj • Povečati delež zgodaj odkritih RDČD iz 14.7% na več kot 50% po 10 letih • Boljša kakovost življenja • Zmanjšano finančno breme

  14. Institucije in izvajalci Programa Svit • Ministrstvo za zdravje RS • Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije • Nosilec Programa Svit: Inštitut za varovanje zdravja RS • Programski svet • Izvajalci: • Center Svit (centralni laboratorij, poštni terminal, klicni center) • izbrani osebni zdravniki udeležencev programa • pooblaščeni kolonoskopisti in kolonoskopski centri • pooblaščeni patohistologi in patohistološki centri • pooblaščeni centri za prvo konziliarno obravnavo bolnikov z RDČD

  15. Izločeni iz prvega cikla programa Svit • Osebe, ki so v diagnostični ali terapevtski obravnavi zaradi RDČD, • Osebe, ki so bile v preteklih treh letih na kolonoskopiji in je bil izvid normalen, • Osebe, ki se redno udeležujejo kolonoskopskih kontrol zaradi KVČB ali druge kronične črevesne bolezni Podana pisna izjava za Program Svit.

  16. Vabilo za sodelovanje v v Programu Svit Ni odziva Udeleženec pisno potrdi sodelovanje Pisni opomnik Udeleženec prejme komplet za odvzem vzorca blata po pošti Udeleženec ne vrne testa Udeleženec vrne test v Centralni laboratorij Pisni opomnik Rezultati testa Pozitiven Negativen Kolonoskopija Udeleženec ponovno prejme vabilo na presejanje čez 2 leti

  17. Populacija vključena v Program Svit Test pozitiven Test negativen Neizvedene kolonoskopije Izvedene kolonoskopije Udeleženec prejme ponovno vabilo na presejanje čez 2 leti Rak Adenom > 1 cm Adenom < 1 cm Udeleženec prejme ponovno vabilo na presejanje čez 5 let Udeleženci brez patologije

  18. Program Svit je zasnovan kot uporabniku prijazen program • Osebno vabilo, opomniki in informacije vsem udeležencem o vseh postopkih; uporabnik je središče procesa • Kratke čakalne dobe za vse postopke • Posebna skrb za komunikacijo (osebno svetovanje v klicnem centru) • Spremljanje odzivnosti, ponovna vabila in opomniki, osebni pogovori, strategija spodbujanja in opogumljanja • Dostopnost • Program je za udeležence brezplačen • Uporabniku prijazen postopek čiščenja črevesa pred kolonoskopijo (Moviprep) • Posebna skrb je posvečena osebam s posebnimi potrebami

  19. Program Svit je učinkovito voden Majhna obremenitev za izbrane osebne zdravnike 1,3 milijona osebnih stikov z udeleženci programa zagotavlja Center Svit (kar predstavlja obremenitev 60 ambulant na primarni ravni) 900 izbranih osebnih zdravnikov opravi pripravo na presejalno kolonoskopijo pri 8000 FOBT + udeležencih programa Manj kot 10 FOBT + pacientov letno bremeni zdravnika na primarni ravni

  20. Izbrani osebni zdravnik in Program Svit • Cilji uveljavitve smernic za pripravo kroničnega bolnika na kolonoskopijo: • interdisciplinarna uskladitev strokovnih stališč in poenotena priprava bolnika na kolonoskopijo, • zagotovitev optimalnih pogojev za varno in uspešno izvedbo kolonoskopije pri kroničnem bolniku, • zdravstveno stanje kroničnega bolnika se zaradi kolonoskopije ne poslabša, • bolnik je na kolonoskopijo ustrezno pripravljen in kolonoskopije ni potrebno prelagati.

  21. Izbrani osebni zdravnik in Program Svit • Glede na pričakovani visoki delež polipektomij pripravljamo bolnike na presejalno kolonoskopijo po protokolu za invazivne posege.

  22. Usmerjena družinska anamneza • Ali je sorodnik prvega reda zbolel za RDČD pred 60. letom starosti? • Prva kolonoskopija 10 let pred starostjo, kot je zbolel družinski član oz. najpozneje pri 40. letu starosti in nato vsakih 5 let ob normalnem izvidu. • Ali je sorodnik prvega reda zbolel po 60. letu starosti; • Ali sta dva ali več sorodnikov drugega reda, ne glede na starost, zbolela za RDČD? • Prva kolonoskopija pri 40. letu starosti in nato vsakih 10. let ob normalnem izvidu.

  23. Usmerjena osebna anamneza • Ali je bil preiskovanec s pozitivnim FOBT že kdaj na kolonoskopiji? Potrebno je navesti datum in izvid; priporočeno je s seboj prinesti originalni izvid. • Ali je bila pri preiskovancu s pozitivnim FOBT v preteklosti ugotovljena KVČB? Potreben je pregled pri gastroenterologu, ki presodi, ali je potrebna tudi kolonoskopija.

  24. Klasifikacija ASA (American Society of Anaesthesiologists) presoja zdravstvene sposobnosti kroničnega bolnika za kolonoskopijo

  25. Klasifikacija ASA(American Society of Anaesthesiologists) presoja zdravstvene sposobnosti kroničnega bolnika za kolonoskopijo • ASA I, II – ambulantna kolonoskopija • Možna varnostna hospitalizacija za morebitno spremljanje po posegu. • ASA III – individualna presoja • Predvidena/možna varnostna hospitalizacija za pripravo na kolonoskopijo in morebitno spremljanje po posegu. • ASA IV – individualna presoja • Predvidena/priporočena varnostna hospitalizacija za pripravo na kolonoskopijo in morebitno spremljanje po posegu.

  26. Priprava na kolonoskopijo pri motnjah kolagulacije, antiagregacijskem ali antikoagulacijskem zdravljenju • Testov koagulacije (PČ, PTČ, število trombocitov, čas krvavitve) pri zdravih preiskovancih pred presejalno kolonoskopijo ne izvajamo • Teste koalgulacije izvajamo pri bolnikih: • ki prejemajo antikoagulacijska zdravila, • imajo znano motnjo koagulacije ali • pri kliničnem pregledu posumimo, da bi za tako motnjo lahko šlo

  27. Priprava bolnika, ki se zdravi z antikoagulacijskimi zdravili • Se praviloma izvede v AK ambulanti • Teden dni pred načrtovanim posegom se določi INR in po protokolu za posege z velikim tveganjem za krvavitve predpiše ustrezna shema zdravljenja (zdravljenje se bodisi ukine ali začasno uvede nizko-molekularni heparin) • Ob kolonoskopiji INR<1.5, izvid ni starejši od 24 ur

  28. Priprava bolnika, ki se zdravi z antiagregacijskimi zdravili • ASK – zdravljenje se ukine, razen pri absolutni indikaciji, in nadaljuje dan po posegu • Kombinacija ASK in tiklopidin ali klopidogrel bifosfat – presejalna kolonoskopija se preloži na čas po zdravljenju; izjemoma bolnika začasno prevedemo na zdravljenje z ASK

  29. Antibiotična zaščita pred kolonoskopijo Praviloma ni potrebna: • poseg z majhnim tveganjem za bakteriemijo (2 – 5%); • značilni bakterijski izolati praviloma ne povzročajo endokarditisa. Izjemoma se dopušča drugačna presoja zdravnika; uporablja se ampicilin/amoksicilin (2g i.v. ali 1,5 g p.o.), gentamicin (1,5 mg/kg) ali vankomicin (1 g i.v.)

  30. Sladkorni bolniki • Prehodno so sprejemljive višje vrednosti glikemije • Preprečevanje diabetične ketoacidoze in hiperglikemičnega hiperosmolarnega stanja • Preprečevanje hipoglikemij • Kolonoskopija se praviloma izvede v dopoldanskih urah

  31. Priprava pri jemanju železovih preparatov • Priporočamo ukinitev 7 do 10 dni pred preiskavo

  32. Zaključek pregleda pri osebnem zdravniku • Podpis belega recepta za Moviprep in navodila za čiščenje črevesa • Izdaja napotnice za presejalno ambulantno ali presejalno bolnišnično kolonoskopijo • Organizacija termina za presejalno kolonoskopijo. Klic v klicni center Programa Svit.

  33. Faze Programa SVITpripravapilotno izvajanjeimpelmentacija na državno raven 2007-2008 2008 2009

  34. Program Svit – priprava programa • 2007/8: • Vzpostavitev Centra Svit – skrbi za organizacijo, upravljanje, koordinacijo, spremljanje in evaluacijo programa • Vzpostavitev centralnega laboratorija z aparatom za avtomatsko odčitavanje FOBT testov • Priprava strokovnih smernic, standardov in kazalcev kakovosti • Določitev mreže presejalnih kolonoskopskih centrov in koloskopistov ter presejalnih patohistoloških centrov in patohistologov • Razvoj informacijskega sistema • Izobraževanje strokovnega kadra • Aktivnosti na ravni komuniciranja z različnimi javnostmi in promocije programa

  35. Pilotna faza: junij – december 2008

  36. Presejalne kolonoskopije v pilotni fazi 217 (7,4%) pozitivnih testov na prikrito krvavitev v blatu 217 potrebnih presejalnih kolonoskopij 182 opravljenih presejalnih kolonoskopij do 31.12.2008

  37. Izidi izvedenih kolonoskopij • Dobra očiščenost črevesa– 88 % • Neovirano uvajanje endoskopa – 98,9 % • Dosežen cekum – 99,4 % • Brez komplikacij med kolonoskopijo – 100 % NAJDBE Brez patologije 57 preiskovancev (31,3%) Ugotovljena patologija 125 preiskovancev (68,7%)

  38. Najdbe pri opravljenih kolonoskopijah (N=182)

  39. Center Svit Tehnološki park 24 1000 Ljubljana Tel: 01 62 04 521 www.program-svit.si info@program-svit.si

More Related