1 / 51

PRESMETKA NA PROIZVODSTVOTO

Dimitrov Revizija. PRESMETKA NA PROIZVODSTVOTO. predava~: Du{ko Dimitrov. Celi na presmetkata. Vrednuvawe (procenka) na zalihata na nedovr{eno proizvodstvo i gotovite proizvodi; Utvrduvawe na tro{ocite sodr`ani vo prodadenite gotovi proizvodi ( Cost of goods sold );

tamitha
Download Presentation

PRESMETKA NA PROIZVODSTVOTO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. DimitrovRevizija PRESMETKA NA PROIZVODSTVOTO predava~: Du{ko Dimitrov

  2. Celi na presmetkata • Vrednuvawe (procenka) na zalihata na nedovr{eno proizvodstvo i gotovite proizvodi; • Utvrduvawe na tro{ocite sodr`ani vo prodadenite gotovi proizvodi (Cost of goods sold); • Da ovozmo`i sprotivstavuvawe (matshing) na prihodite od proda`ba na gotovite proizvodi i tro{ocite; • Da ovozmo`i objektivno vrednuvawe na zalihite spored barawata na MSS.

  3. Zakonska regulativa za vrednuvawe (merewe) na zalihite (valuation, measurement) • Smetkovodstvena praksa formirana vo Makedonija spored Zakonot za smetkovodstvo (donesen 1989 godina od Vladata na Ante Markovi}; 1993 prenesen kako zakon na RM; {to va`el do 10 juli 2001 godina); • Zakon za trgovski dru{tva (posle 10 juli 2001 godina); • Me|unarodnite smetkovodstveni standardi (posle 10 juli 2001 godina celosno se primenuvaat vo RM); • Konkretno za ovaa materija MMS 2 - Zalihi.

  4. Spored MSS:Zalihite treba da se merat spored nabavnata vrednost (tro{okot) ili neto realizacionata vrednost, vo zavisnost od toa koja od niv e poniska (MSS 2, 6). Spored ova, zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo (NP) i gotovite proizvodi (GP) treba da se merat spored nivnite proizvodni tro{oci ili neto realizacionata vrednost, vo zavisnost od toa koja od niv e poniska. • Spored porane{niot Zakon za smetkovodstvo "Zalihite na nadovr{enoto proizvodstvo i gotovi proizvodi se procenuvaat najmnogu po polna cena na ~inewe, odnosno najmnogu po proda`nite ceni namaleni za dava~kite i tro{ocite na proda`bata dokolku ovie ceni se poniski“ (~len 45). Re{enijata od porane{niot Zakonot za smetkovodstvo ne bea precizni, poradi {to dozvoluva{e da se vr{i procenka na proizvodstvoto do najmnogu polna cena na ~inewe, a ne be{e ka`ana dolnata granica.

  5. Vrednuvawe na zalihite spored MSS Tro{ocite na zalihite na nedovr{ernoto proizvodstvo i gotovite proizvodi gi opfa}aat: • nabavnata vrednost na tro{ocite na materijalite i • tro{ocite na konverzija (MSS 2, 7). Nabavnata vrednost (tro{ocite na nabavkata) na zalihite na materijali gi opfa}a: nabavnata cena, uvoznite carini, tro{ocite na prevozot, tro{ocite na manipulacija i drugite tro{oci koi mo`at direktno da se stavat na tovar na zalihata do nivna lokacija vo magacin (MSS 2, 8).

  6. Vrednuvawe na zalihite spored MSS Tro{ocite na konverzija na zalihite gi opfa}aat tro{ocite {to se direktno povrzani so proizvodstvoto, kako {to se: • direktnite plati, • rasporedenite fiksni i varijabilni op{ti tro{oci na sistematska osnova koi se odnesuvaat na proizvodstvoto, a koi nastanale so pretvaraweto (konverzija) na materijalite vo gotovi proizvodi osposobeni za proda`ba. Vsu{nost tro{ocite na materijalot i tro{ocite na konverzija mo`eme da gi nazna~ime kako proizvodni tro{oci.

  7. Vrednuvawe na zalihite spored MSS Fiksnite op{ti tro{oci na proizvodstvo se onie indirektni tro{oci na proizvodstvo koi ostanuvaat relativno konstantni nezavisno od obemot na proizvodstvo, kako {to e amortizacijata i odr`uvawe na grade`nite objekti i opremata, kako i tro{okot na upravata i administracijata. Varijabilnite op{ti tro{oci na proizvodstvo se onie indirektni tro{oci na proizvodstvo koi direktno zavisat od obemot na proizvodstvoto, kakvi {to se indirektnite materijali i indirektnite plati (MSS 2, 10).

  8. Rasporeduvawe na fiksnite op{ti tro{oci Rasporedot na fiksnite op{ti tro{oci na proizvodstvoto se zasnova na normalniot kapacitet na proizvodstvoto. Normalen kapacitet e proizvodstvo za koe se o~ekuva deka, pod normalni uslovi, prose~no }e se postigne vo tekot na pogolem broj na periodi. Fakti~koto nivo na proizvodstvo mo`e da se koristi ako e pribli`no na normalniot kapacitet. Iznosot na fiksnite op{ti tro{oci rasporedeni na sekoja edinica na proizvodstvo ne se zgolemuva kako posledica na pomaliot obem na proizvodstvo ili na neiskoristenata oprema. Vo periodi na nevoobi~aeno visoko proizvodstvo, iznosot na fiksnite op{ti tro{oci rasporedeni na sekoja edninica na proizvodstvo, se namaluvaat taka da zalihite ne se merat kako pogore navedenite tro{oci (MSS 2, 11).

  9. Rasporeduvawe na varijabilnite op{ti tro{oci Varijabilnite op{ti tro{oci na proizvodstvo se rasporeduvaat na sekoja edinica na proizvodstvo vrz osnova na fakti~koto koristewe na proizvodnite kapaciteti. Pri rasporeduvaweto na op{tite fiksni i varijabilni tro{oci vo korist na proizvodstvoto se koristi sopstvenoto iskustvo so cel na racionalna i dosledna osnova da se izvr{i alokacija na ovie tro{oci i najverodostojno da se proceni (izmeri) vrednosta na proizvodstvoto. Nerasporedenite op{ti (indirektni) tro{oci se priznavaat kako rashodi vo periodot vo koj nastanale. Tie imaat tretman na tro{oci na periodot i se pokrivaat direktno od prihodot

  10. Evidencija na tro{ocite Tro{ocite na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi mo`e najdobro da se pratat vo sistemot na smetkovodstvo na tro{ocite. Ova e posebna tema za rasprava, taka {to nie samo }e gi spomeneme glavnite metodi vo praksata koi se koristat vo proizvodnite pretprijatija za rasporeduvawe i kumulirawe na tro{ocite na zalihite. Klu~ni metodi za presmetka na tro{ocite vo zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi se: • presmetka na tro{ocite po rabotni nalozi (po proizvodi) • presmetka na pogonskite tro{oci (po mesta na tro{oci).

  11. Evidencija na tro{ocite • Prvata metoda, presmetka na tro{ocite po rabotni nalozi, obi~no se koristi vo pretprijatija koi proizveduvaat mnogu razli~ni proizvodi vo ograni~eni koli~ini. Tro{ocite na proizvodstvo za sekoj razli~en proizvod se akumuliraat odvoeno na tovar na rabotniot nalog i se vklu~uvaat vo vrednosta na nedovr{enoto proizvodstvo se dodeka aktivnostite predvideni so rabotniot nalog ne se dovr{at. Dovr{eniot raboten nalog i tro{ocite sodr`ani vo nego se smeta za dovr{eno proizvodstvo (gotov proizvo11d) se' do momentot na proda`bata. Ovaa metoda nao|a primena vo golem broj proizvodni pretprijatija kaj nas (vo ma{inska industrija, grade`ni{tvoto i sl.).

  12. Evidencija na tro{ocite • Vtorata metoda, presmetka na pogonskite tro{oci, obi~no se koristi vo onie slu~ai kade so postapka za monta`a se proizveduvaat golem broj sli~ni edinici na proizvodi. Obi~no se utvrduvaat posebni mesta na tro{oci (pogon), pa taka tro{ocite na materijalot, direktnite plati i indirektnite tro{oci na proizvodstvo se kumuliraat na tovar na mestoto na tro{ok. Tro{okot po edinica na proizvod se presmetuva so delewe na vkupnite tro{oci so vkupniot broj na proizvodi vo tekot na odreden period (nedela, mesec i sl.). Ovaa metoda nao|a svoja primena, na primer, vo ~eli~anite, fabrikite za hartija i drugi pretprijatija koi proizveduvaat golema koli~ina na proizvodi.

  13. GRUPA 49 - RASPORED NA TRO[OCITE Soglasno Pravilnikot za sodr`ina na oddelnite smetki vo smetkovniot plan (~len 37), preku smetkite na grupata 49 - Raspored na tro{ocite, se prenesuvaat vkupnite tro{oci pri sostavuvawe na bilansot na uspehot, spored nazivite. Smetkite od grupata 49 se zatvoraat so smetkite na soodvetnite grupi od klasa 4 na krajot na godinata, odnosno pri izrabotka na godi{nata smetka. Vo ramkite na smetkata 490 - Raspored na tro{ocite mo`e da se vodat dve analiti~ki smetki za prefrluvawe na tro{ocite od klasa 4 i toa: 4900 - Raspored na tro{ocite za presmetka na proizvodite i uslugite, i 4901 - Raspored na tro{ocite neposredno vrz tovar na vkupniot prihod.

  14. Prenesuvawe na tro{ocite Pri prefrluvawe na tro{ocite od smetkite na klasata 4 na klasata 7, za da se tovari vkupniot prihod isto iska`an na klasata 7, razli~no postapuvaat proizvodnite od trgovskite i drugite pretprijatija koi nemaat proizvodstvo Proizvodnite pretprijatija, direktnite tro{oci na materijalot i tro{ocite na konverzija, kako pogolem del od vkupnite tro{oci koi direktno ili indirektno se odnesuvaat na proizvodstvoto, gi prenesuvaat na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i na gotovite proizvodi na klasata 6, a samo tro{ocite na periodot (tro{ocite na proda`bata i administrativnite tro{oci) direktno gi prefrluvaat na klasata 7 i se pokrivaat direktno od vkupniot prihod za soodvetniot presmetkoven period.

  15. Prenesuvawe na tro{ocite So zbirnata presmetka na proizvodstvoto, za koe }e stane zbor pokasno, del od tro{ocite na direktnite materijali za izrabotka i tro{ocite na konverzija se ostavaat vo zalihite na nedovr{enoto proizvodtvo i na gotovite proizvodi vo visina na procenetite zalihi, a delot na ovie tro{oci koi se odnesuvaat na prodadenite gotovi proizvodi se prenesuvaat isto na klasata 7 (smetka 700) i se pokrivaat od vkupniot prihod. Trgovskite i drugite pretprijatija koi nemaat proizvodstvo, site tro{oci iska`ani na klasata 4 direktno gi prefrluvaat na klasata 7 i gi pokrivaat od vkupniot prihod za soodvetniot presmetkoven period. Prefrluvaweto na tro{ocite od klasata 4 na tovar na zalihite na proizvodite i na klasata 7 zaradi pokrivawe od vkupniot prihod go prika`uvame grafi~ki i tabelarno na sledniot na~in:

  16. Prenesuvawe na tro{ocite Klasifikacijata na tro{ocite na proizvodni tro{oci, tro{oci na proda`abata i tro{oci na administracijata (iznesena vo Pregledot), se pravi, za potrebite na presmetkata, spored sru~no rasuduvawe na smetkovoditelot i odnapred postaveni kriteriumi za klasifikacija. Problemot naj~esto se postavuva pri rasporeduvawe na op{tite fiksni tro{oci koi se odnesuvaat na proizvodstvoto, pri {to se koristat razni kriteriumu za rasporeduvawe (razni klu~evi i sl.), pri toa vodejki smetka za objektivnosta. Vo sekoj slu~aj najdobro e da se vodi analiti~ka evidencija na tro{ocite (analitika na klsa 4), so koja }e se obezbedi pri samoto kni`ewe na tro{ocite istite da se iska`uvaat na posebni analiti~ki smetki na proizvodni tro{oci, tro{oci na proda`abata i tro{oci na administracijata.

  17. Prenesuvawe na tro{ocite Vo dadeniot pregled, napravena e klasifikacij na tro{ocite od klasa 4, po smetki (dadeni vo kolona 2), na: • proizvodni tro{oci koi se prenesuvaat na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi (klasa 6, vo kolonite 3 i 4); • tro{oci na periodot (kolona 5) podeleni na tro{oci na proda`bata i tro{oci na administracijata koi direktno se prenesuvaat na tovar na prihodite (na klasa 7) i • Finansiski tro{oci koi imaat poseben tretman vo Bilansot na uspeh, koi isto taka dirtektno go tovarat vkupniot pihod (se prenesuvaat na klasa 7).

  18. Primer 1 (Podatocite se dobieni od Pregledot): Proizvodno pretprijatie na krajot na presmetkovniot period gi ima slednite tro{oci na klasata 4, grupirani na napred izneseniot na~in i toa: - tro{oci na materijali i tro{oci na konverzija 60.000.000 - tro{oci na proda`bata ........................................... 15.000.000 - tro{oci na administracija .................................... 20.000.000 - finansiski tro{oci ................................................ 5.000.000 Vkupno klasa 4: 100.000.000 Kni`ewe na 31.12.: _____________________________________________________________________________________ R.br. O p i s Iznos D. P. ____________________________________________________________________________________________ 1 Prenos na tro{ocite na materijalot i tro{ocite na konverzija 60.000.000 600 4900 1-a Prenos na tro{ocite na proda`ba 15.000.000 7001 4901 1-b Prenos na tro{ocite na administr. 20.000.000 7002 4901 1-v Prenos na finansiskite tro{oci 5.000.000 7003 4901 _____________________________________________________________________________________ 4900 - Raspored na tro{ocite za presmetka na proizvodite i uslugite 4901 - Raspored na tro{ocite na periodot (vrz tovar na vkupniot prihod) 7001 - Tro{oci na proda`bata (vrz tovar vkupniot prihod) 7002 - Tro{oci na administracijata (vrz tovar na vkupniot prihod) 7003 - Rashodi na finansirawe (vrz tovar na vkupniot prihod

  19. GRAFI^KI PRIKAZ ZA PRENOS NA TRO[OCITE Klasa 4 Proizvodnitro{oci Klasa 6 60-nedovr{.proizv 63-got.proizv Klasa 7 7000-Tro{.vo prod.GP del del ostanuva Klasa 4 Tro{ocinaproda`ba Klasa 7 7001 Klasa 4 Tro{ocinaadministracija Klasa 7 7002 Klasa 4 Finansiskitro{oci Klasa 7 7003

  20. GRUPA 60 - PROIZVODSTVO Soglasno Pravilnikot za sodr`inata na smetkite vo smetkovniot plan (~len 38), na smetkite od grupata 60 - Proizvodstvo, se opfa}a vrednosta na proizvodstvoto, nedovr{enite proizvodi, poluproizvodite i delovite kako i nezavr{enite uslugi vo cenata na ~ineweto.

  21. PROIZVODSTVO (SMETKA 600) Na smetka 600 se kni`at tro{ocite na proizvodstvoto i uslugite, odnosno na tovar na ovaa smetka se prenesuvaat tro{ocite od klasata 4 koi se odnesuvaat na proizvodstvoto (600/4900). Na dolgovnata strana na smetkata 600 se prenesuvaat site tro{oci koi treba da se rasporedat na proizvodstvoto, kako {to se direktnite materijali i tro{ocite na konverzija, {to ovozmo`uva izrabotka na kalkulacija za cenata na ~inewe na proizvodite spored fakti~ki tro{oci. Indirektnite tro{oci koi ne mo`at da se rasporedat na tovar na proizvodstvoto, kako tro{oci na periodot se prefrluvaat direktno na klasata 7 i se pokrivaat od vkupniot prihod (703/ 4901).

  22. Metodi za presmetka na NP i GP 1.Apsorpciona metoda na tro{oci Vo praksata najupotrebuvana metoda za procenka na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi bazira na apsorpciona osnova, {to zna~i opfa}awe na site tro{oci koi se odnesuvaat na proizvodstvoto i utvrduvawe na polna cena na ~inewe (full costing method ili absorption costing).

  23. 2.Metoda na direktni tro{oci Vo teorijata e poznata metodata na direktni tro{oci ili metoda na varijabilni tro{oci (Direct costing method ili Variable costing method), spored koja samo tro{ocite koi variraat direktno so obemot na proizvodstvoto, odnosno varijabilnite tro{oci, se pripi{uvaat na proizvodite. Ova voedno zna~i deka drugite tro{oci, osven direktnite tro{oci, se pokrivaat na tovar na vkupniot prihod. Ovaa metoda na direktni tro{oci mu odgovara na menaxmentot za kontrola na tro{ocite, no ne e prifatliva za finansisko izvestuvawe i za dano~ni celi. Spored MSS 2 - Zalihi, treba da se primenuva Apsorcionata metoda na tro{oci, koja podrazbira vrednuvawe na zalihite na NP i GP vo visina na proizvodnite tro{oci.

  24. ZBIRNA PRESMETKA NA PROIZVODSTVOTO I GOTOVITE PROIZVODI Vrednuvawe odnosno procenka na zalihite se vr{i preku zbirna presmetka na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi. Vo osnova, pretprijatieto treba da nastojuva vo vrednosta na zalihite da gi vklu~i tro{ocite na materijalot plus tro{ocite na konverzija, odnosno proizvodnite tro{oci, {to voedno ja pretstavuvaat cenata na ~inewe. Vrednosta na zalihite na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite prozvodi na denot na sostavuvawe na bilanost na sostojba (godi{na smetka) se utvrduva so popisot i presmetkata na rabotnite nalozi, vrz osnova na podatocite od knigovodstvenata evidencija. Vo na{iot primer davame zbirna presmetka na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi po cena na ~inewe so sodr`ani proizvodni tro{oci.

  25. Primer 1 - Zbirna presmetka na proizvodstvoto(podatocite se zemeni od primerot daden kaj smetka 490) Proizvodno pretprijatie na krajot na presmetkovniot period gi ima slednite tro{oci na klasata 4, grupirani na napred izneseniot na~in i toa: • tro{oci na materijali i tro{oci na konverzija 60.000.000 • tro{oci na proda`bata ............................................................ 15.000.000 • tro{oci na administracija ......................................................... 20.000.000 • finansiski tro{oci (kamati, kursni razliki i sl.) 5.000.000 Vkupno klasa 4: 100.000.000 Pokraj ova, zemeni se slednite podatoci za zbirnata presmetka na proizvodstvoto i toa: • zaliha na nedovr{eno proizvodstvo (smetka 600) na 1.01. 6.000.000 • zaliha na nedovr{eno proizvodstvo utvrdena so popisot na 31.12......................................................................... 9.000.000 • zaliha na gotovi proizvodi, sostojba na 1.01....................... 7.000.000 • zaliha na gotovi proizvodi utvrdena so presmetkata na den 31.12. po stvarni tro{oci (treba da se utvrdi)

  26. Zbirna presmetka na proizvodstvoto i gotovite proizvodi (smetka 600 i 630) Na krajot na godinata, so popisot se procenuva vrednosta na zalihata na nedovr{enoto proizvodstvo spored vistinskite tro{oci sodr`ani vo proizvodstvoto, vo zavisnost od stepenot na dovr{enost na proizvodstvoto. Najdobar na~in za procenuvawe na zalihata na nedovr{eno proizvodstvo e vodewe na rabotni nalozi na koi se evidentiraat potro{enite materijali i plati za izrabotka na koi se dodavaat rasporedenite (po klu~) indirektni tro{oci koi se odnesuvaat na proizvodstvoto. Isto na krajot na godinata, so popisot se popi{uva zalihata na gotovite proizvodi po planski ceni, po koi se vodat zalihite vo tekot na godinata. So zbirnata presmetka se utvrduvaat fakti~ki nastanatite tro{oci na dovr{enoto proizvodstvo i vo taa visina se procenuvaat zalihite na gotovite proizvodi. Vo tabelata {to sleduva ja prika`uvame zbirnata presmetka na nedovr{enoto proizvodstvo i gotovite proizvodi, vrz osnova na dadenite podatoci, pa bi imale:

  27. Vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi, so sostojba na kraj na presmetkovniot period, spored stvarni (fakti~ki) proizvodni tro{oci, mo`e da se utvrdi edinstveno so srazmernoto u~estvo na vrednosta na zalihite na gotovite proizvodi na krajot na presmetkovniot period po planski ceni vo vkupnoto dovr{eno proizvodstvo po planski ceni. Srazmerniot del (procent ili koeficient) }e se primeni na vrednosta na dovr{enoto proizvodstvo po cena na ~inewe i se dobiva vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi svedeni po stvarna cena na ~inewe

  28. Vrednosta na zalihata na gotovi proizvodi na krajot na presmetkovniot period po stvarni proizvodni tro{oci vo na{iot primer, }e se dobie koga vrednosta na dovr{enoto proizvodstvo po stvarni tro{oci (red. broj 5 vo prethodnata tabela) se pomno`i so procentot na u~estvo na zalihata na gotovi proizvodi po planski ceni vo vkupnoto dovr{eno proizvodstvo po planski ceni (21,57 %), pa bi imale: 57.000.000 h 21,57 % = 12.294.900 den. Vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi na krajot na presmetkovniot period po stvarni tro{oci vo iznos od 12.294.900 den. se vnesuva vo zbirnata presmetka pod red. broj 8 vo tabelata, vo koja vrednost fakti~ki se vr{i i procenka na zalihata na gotovite proizvodi utvrdena so popisot na krajot na presmetkovniot period.

  29. KNI@EWA VO SMETKOVODSTVOTO Vo tekot na godinata, priemot na gotovi proizvodi od proizvodstvoto vo magacin za gotovi proizvodi i razdol`uvawe na magacinot za gotovite proizvodi pri nivnata proda`ba, se iska`uvaat na s-ka 630 - Gotovi proizvodi po planski ceni (odnapred utvrdeni ceni). Vrz osnova na podatocite od zbirnata presmetka na proizvodstvoto i na gotovite proizvodi, dadena vo prethodnata tabela, na denot na so~inuvawe na bilansot na sostojba (31.12.) se sprovedat soodvetni kni`ewa so krajna cel da se utvrdat tro{ocite sodr`ani vo prodadenite gotovi proizvodi iska`ani na s-ka 700.

  30. Ovie kni`ewa bi bile slednite: _______________________________________________________________________________________ R.br. O p i s Iznos D. P. _______________________________________________________________________________________ Kni`ewa vo tekot na godinata (zbirno, vo edno kni`ewe) 1. Priem vo magacinot za gotovi proizvodi (po planski ceni) 50.000.000 630 6001 2. Razdol`uvawe na magacinot na gotovi proizvodi pri proda`bata (po planski ceni) 40.000.000 7000 630 Kni`ewa po zbirnata presmetka na krajot na godinata 3. Raspored na tro{ocite 60.000.000 6001 4900 4. Dovr{eno proizvodstvo (red. br. 5 vo zbirnata presmetka minus dovr{eno proizvodstvo po planski ceni, 57.000.000 - 50.000.000) 7.000.000 630 6001 5. Tro{oci vo realiziranite gotovi proizvodi (red. br. 9 - prodadeni gotovi proizvodi po planski ceni, 51.705.100 - 40.000.000 dokni`uvawe za otstapuvawata od cenite) 11.705.100 7000 639 ________________________________________________________________________________________ 630 - Proizvodi na zaliha (gotovi proizvodi) 6001 - Proizvodstvo (nedovr{eno proizvodstvo) 7000 - Tro{oci na prodadeni proizvodi i uslugi 4900 - Raspored na tro{ocite za presmetka na proizvodite i uslugite 639 - Otstapuvawe od cenite na proizvodite

  31. Po prokni`uvawe na zbirnata presmetka na proizvodstvoto i na gotovite proizvodi, na smetkite vo glavnata kniga, ja imame slednata sostojba:

  32. Tro{ocite sodr`ani vo prodadenite proizvodi, (vo na{iot primer iznosot od 51.705.100 denari, iska`an na smetkata 700), se sprotivstavuvaat (pariraat) na prihodite ostvareni isto od prodadenite proizvodi. Ne mo`e da se ostvaruva prihod bez da se napravi tro{ok za toj prihod, pa taka tro{ocite vo prodadenite proizvodi se odnesuvaat na prihodite ostvareni od proda`ba na proizvodite. Spored MSS 1 - Prezentirawe na finansiskite izve{tai, vo bilansot na uspeh prihodite od proda`ba na proizvodite namaleni za tro{ocite vo prodadenite proizvodi ja dava bruto dobivkata, od koja ponatamu se pokrivaat tro{ocite na periodot1. 1) Na{iot bilans na uspeh (sega propi{aniot) ne e usoglasen so MSS 1, taka {to tro{ocite vo prodadenite proizvodi ne mo`at da se dobijat od vnesenite bilansni pozicii.

  33. GRUPA 63 - PROIZVODI Soglasno Pravilnikot za sodr`ina na smetkite vo smetkovniot plan, na smetkite od grupata 63 - Gotovi proizvodi, se opfa}a vrednosta na gotovite proizvodi spored nazivite na smetkite od ovaa grupa. Na smetkite od grupata 63 se kni`at gotovite proizvodi na zaliha, proizvodite vo tu|o skladi{te, proizvodi vo prodavnici, vkalkuliraniot danok na promet, vkalkuliranite akcizi, proizvodite vo dorabotka, obrabotka i manipulacija, vrednosno usoglasuvawe (namaluvawe) na zalihite na gotovite proizvodi i otstapuvawa od cenite na proizvodite.

  34. PROIZVODI NA ZALIHA • Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi Vo prethodniot del nie po{iroko se zadr`avme na presmetkata na nedovr{enoto proizvodstvo i na gotovite proizvodi, pa taka ovde }e se zadr`ime samo na specifi~nosti i transakcii povrzani so kni`ewata na zaliihite na gotovite proizvodi. Za evidentirawe (merewe) na zalihata na gotovite proizvodi mo`e da se primeni metodata na standarden tro{ok (nie ja znaeme kako planski tro{oci, planski ceni) ili metodata na trgovijata na malo (koga zalihite se vodat po proda`ni ceni). Bilo koja od ovie metodi mo`e da se koristi po svoja ocenka, dokolku rezulatite dobieni so tie metodi se pribli`ni na tro{okot na zalihata (vidi MSS 2, 17).

  35. Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi • Standardnite (planskite) tro{oci gi zemaat vo predvid normalniot potro{ok na materijalite, platite, efektite i iskoristenosta na kapacitetot. Tie redovno se preispituvaat i, ako e neophodno, se menuvaat spored tekovnite uslovi. • Na krajot na presmetkovniot period, so presmetka na proizvodstvoto {to be{e prethodno objasneto, se dokni`uva razlikata me|u planskite tro{oci (po koi se vodat proizvodite vo tekot na godinata) i stvarnite tro{oci na zalihata na proizvodite (utvrdeni so presmetkata na krajot na periodot) i na toj na~in zalihite se sveduvaat na stvarni proizvodni tro{oci.

  36. Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi • Evidencijatana zalihite po proda`ni tro{oci, se primenuva kaj trgovijata na malo za trgovskite stoki vo prometot na malo, tro{ocite na zalihite se utvrduvaat so namaluvawe na vrednosta na realizacijata na zalihite so soodvetniot prose~en procent na razlikata vo cena (mar`ata), soodvetno i za vkalkuliraniot DDV, so cel proda`nata vrednost na prodadenite stoki se svede na nabavna vrednost (s-ka 701). Ova e posebna tema za koja ovde nema da raspravame. • Iska`uvawe na prizvodite po proda`ni ceni se vr{i taka {to gotovite proizvodi se iska`uvaat po proda`ni ceni, a na krajot na presmetkovniot period se utvrduva otstapuvaweto na proda`nite ceni od cenite na ~inewe, pa razlikata se iska`uva na smetka 639 kako otstapuvawe od cenite na proizvodite. Ovaa metoda mo`e da se koristi vo slu~ai koga cenite se stabilni, taka {to vo uslovi na inflacija, primenata na ovaa metoda skoro e nevozmo`na.

  37. Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi Iska`uvawe na proizvodite po cena na ~inewe, zna~i deka proizvodite na zaliha i prodadenite proizvodi se iska`uvaat po isti ceni, bidej}i se podrazbira deka kni`eweto na tro{ocite koi se odnesuvaat na tie proizvodi e sprovedeno vo vremeto na izdavawe na proizvodite od magacin. Primenata na ovaa metoda, po stvarni ceni na ~inewe, mo`e da koristi vo slu~ai koga cenata se utvrduva po zavr{uvawe na proizvodstvoto kako {to e slu~aj vo zemjodelstvoto ili vo poedine~noto proizvodstvo. Vodewe na gotovite proizvodi po cena na ~inewe ne e pogodno kaj proizvodstvo koe te~e kontinuirano, koga sekojdnevno se primaat gotovi proizvodi vo magacin, pa proizvodite treba da se iska`at po nekoja vrednost poradi finansiskoto zadol`uvawe vo stokovnoto knigovodstvo.

  38. Evidencija na zalihite na gotovi proizvodi Vo tekot na periodot (godinata) za vrednosta na proizvodite primeni od proizvodstvo se zadol`uva smetka 630, po planska cena, a se odobruva smetka 600 (630/600). Pri proda`bata na gotovite proizvodi, istovremeno so kni`ewe na vkupen prihod po osnov na proda`bata, istovremeno se razdol`uva magacinot na gotovi proizvodi za vrednosta na prodadenite gotovi proizvodi, po planska cena (po cena po koja stokata se vodi vo magacin), so zadol`uvawe na smetka 700 - Tro{oci na prodadeni proizvodi i uslugi, a vo korist na smetka 630 (700/ 630).

  39. Primer: • 1. Pretprijatietoproizvelogotoviproizvodiigipredavavomagacin, so priemnica, vovrednostod 800.000 den. Gotoviteproizvodigivodipoplanskiceni (primeni 1.000 par. poplanskacena 800 den. / par.). • 2. Prodadeni se gotoviproizvodivovrednostod 600.000 den. (500 par. poproda`nacena 1.200 den./par.), poispostavenafaktura, so presmetan DDV voioznosod 108.000. • 3. Planskatavrednostnaprodadenitegotoviproizvodiiznesuva 400.000 den. (500 par. poplanskacenaod 800 den./par.), pokoja so ispratnica se izdadenigotoviteproizvodiodmagacin. Kni`ewe: R.br. O p i s Iznos D. P. ________________________________________________________________________ 1. Priem na gotovi proizvodi od prozivodstvoto vo sklad 800.000 630 600 2. Prodadeni gotovi proizvodi so faktura 708.000 120 - Prihodi od proda`aba 600.000 7510 - Obvrska za DDV 108.000 260 3. Istovremeno - razdol`uvawe na magacin (po plans. ceni) 400.000 700 630

  40. VREDNOSNO USOGLASUVAWE NA ZALIHITE NA GOTOVI PROIZVODI (SMETKA 638) Zalihite treba da se merat spored iznosot na tro{ocite ili neto realizacionata (proda`na) vrednost, vo zavisnost od toa koja od niv e poniska (MSS 2 , 6). Osnovno pravilo e zalihata da se vodi spored nabavnata vrednost, odnosno spored tro{okot za nejzinoto proizvodstvo (vo slu~ajot za zalihata na gotovi proizvodi). Vo slu~aj koga neto realizacionata (proda`nata) vrednost na zalihata }e padne pod nejziniot tro{ok (nabavnata vrednost), vo takov slu~aj zalihata se iska`uva po poniskata vrednost, vo slu~ajot po neto proda`nata vrednost, so {to se vr{i vrednosno usoglasuvawe na zalihata.

  41. VREDNOSNO USOGLASUVAWE NA ZALIHITE NA GOTOVI PROIZVODI (SMETKA 638) Praksata na otpi{uvawe na zalihite pod tro{okot (nabavnata vrednost) do neto realizacionata vrednost e vo soglasnost so principot deka sredstvata ne treba da se iska`uvaat vo iznosi pogolemi od onie {to se o~ekuva deka }e se ostvarat so nivnata proda`ba ili upotreba. Procenkata na neto realizacionata (proda`nata) vrednost se zasnova vrz najverodostojna evidencija so koja se raspolaga vo vremeto koga se vr{at procenkite kako iznos za koj se o~ekuva deka zalihite }e bidat realizirani. Nova procenka na neto realizacionata (proda`na) vrednost se sproveduva vo sekoj nareden period, voobi~aeno so izgotvuvawe na sekoja godi{na smetka.

  42. VREDNOSNO USOGLASUVAWE NA ZALIHITE NA GOTOVI PROIZVODI (SMETKA 638) Usoglasuvaweto na vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi so neto proda`nata vrednost, koga ovaa }e padne pod tro{okot (cenata na ~inewe) na zalihata, zna~i nejzino namaluvawe i taa razlika pretstavuva rashod. Namaluvawe na neto pazarnata vrednost na zalihite na gotovite proizvodi mo`e da nastane poradi nekurentnost na proizvodite na pazarot, o{tetuvawe pri ~uvawe vo magacin, zastaren rok na upotreba na proizvodot, zabrana za promet i sl. vo koi slu~ai se vr{i namaluvawe na nivnata vrednost odnosno vrednosno usoglasuvawe. Namalenata vrednost na gotovite proizvodi se iska`uva kako rashod i za istata vrednost se odobruva korektivnata smetka 638, {to ja koregira vrednosta na gotovite proizvodi na smetka 630 (kni`ewa: 437/ 638).

  43. Primer:Izvr{ena e procenka na vrednosta na zalihata na gotovite proizvodi (specificirana po proizvodi) i taa e slednata: Kni`ewe: R.br. O p i s Iznos D. P. ____________________________________________________________________________________________________ 1. Usoglasuvawe na vrednosta na zalihata na proizvodi 10.000 437 638 _________________________________ 437 - Vrednosno usoglasuvawe na zalihite 638 - Vrednosno usoglasuvawe na gotovi proizvodi Smetkite za usoglasuvawe na zalihite (317, 327, 357 i 607), vo slu~ajot smetkata 638 koja se odnesuva na usoglasuvawe na zalihata na gotovite proizvodi, se iska`uvaat vo bilansot na sostojba i ja namaluvaat vrednosta na vkupnata zaliha na gotovite proizvodi. Vsu{nost ovie smetki za usogalsuvawe na zalihite se korektivnoi smetki na smetkite na zalihite.

  44. OTSTAPUVAWA OD CENI NA PROIZVODITE (SMETKA 639) Na smetka 639 se iska`uva razlikata me|u cenite po koi se vodat zalihite na proizvodite i cenata na ~inewe na tie zalihi. Ako proizvodite se vodat po planska ili proda`na cena, razlikata pome|u cenata dobiena so presmetka na proizvodstvoto (cena na ~inewe) i cenite po koi proizvodite se vodat na kontata 630, 631 i 633, pretstavuva otstapuvawe od cenite na proizvodite i se kni`i na smetka 639. Smetkata otstapuvawa od ceni na proizvodite (639) slu`i kako korektiv­na smetka na smetkite od grupata 63 i vo bilansot na sostojba otstapuvaweto ja koregira (zgolemuva ili namaluva) zalihata na gotovite proizvodi. Vo delot koga zboruvavme za zbirnata presmetka na proizvodstvoto (kaj smetka 600) dadovme primer za kni`ewata na otstapuvawata na smetkata 639.

  45. BILANSOT NA USPEHSO ISKA@ANI TRO[OCI PO FUNKCIJA Proizvodnite pretprijatija nadobro e Bilansot na uspeh da go iska`at vo forma vo koj tro{ocite }e se iska`at po nivnata funkcija, ne po nivna priroda. Pri takvoto iska`uvawe vo BU, prihodite od proda`ba na gotovite proizvodi direktno se sprotivstavuvaat na tro{ocite vo prodadenite gotovi proizvodi i razlikata pretstavuvaBruto dobivka(Gross profit), od koja ponatamu se pokrivaat tro{ocite na periodot (tro{oci na proda`bata i tro{oci na administracijata). Vo prodol`enie davame Bilans na uspeh vo forma vo koj tro{ocite se iska`ani spored nivnata funkcija, pa bi imale:

More Related