psihiatri ni bolnik v ambulanti zdravnika dru inske medicine n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
PSIHIATRIČNI BOLNIK V AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE PowerPoint Presentation
Download Presentation
PSIHIATRIČNI BOLNIK V AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 28

PSIHIATRIČNI BOLNIK V AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE - PowerPoint PPT Presentation


  • 158 Views
  • Uploaded on

PSIHIATRIČNI BOLNIK V AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE. asist.Darinka Klančar dr.med. Katedra za družinsko medicino. Definicije,incidenca. Psihiatrični bolnik-bolnik z duševno motnjo MKB-10: F00-F99 F00-F09Organske, simptomatske duševne motnje

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'PSIHIATRIČNI BOLNIK V AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE' - sven


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
psihiatri ni bolnik v ambulanti zdravnika dru inske medicine

PSIHIATRIČNI BOLNIK V AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

asist.Darinka Klančar dr.med.

Katedra za družinsko medicino

definicije incidenca
Definicije,incidenca
  • Psihiatrični bolnik-bolnik z duševno motnjo
  • MKB-10: F00-F99

F00-F09Organske, simptomatske duševne motnje

F10-F19 Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi

F20-F29 Shizofrenija,shizotipske in blodnajve motnje

F30-F39 Razpoloženjske (afektivne ) motnje

F40-F48 Nevrotske, stresne in somatoformne motnje

F50-F59 Vedenjski simptomi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki

F60-F69 Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi

F70-F79 Duševna manjrazvitost(mentalna retardacija)

F80-F89Motnje duševnega (psihološkega ) razvoja

F90-F98 Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci

F99 Neopredeljena duševna motnja

  • Dve tretjini bolnikov v splošnih ambulantah ima poleg telesnih tudi različne duševne motnje
klini ni psihiater
Klinični psihiater

Obravnava bolnika z diagnozo

  • Na kliniki ob hudem poslabšanju
  • V specialistični ambulanti, če jo bolnik obiskuje
zdravnik dru inske medicine
Zdravnik družinske medicine

obravnava psihiatričnega bolnika

in

člane njegove družine

ukrepi zdravnika dru inske medicine
Ukrepi zdravnika družinske medicine

KDAJ?

  • ob pojavu bolezni
  • ob kritičnem poslabšanju
  • v fazi remisije
  • ob neugodnem izidu bolezni

KJE?

  • v ambulanti
  • v bolnikovi družini in bližnjem okolju
  • na njegovem delovnem mestu
obravnava psihiatri nega bolnika
Obravnava psihiatričnega bolnika
  • Obiski v ambulanti, na domu
  • Urejanje terapije,stalež,IK
  • Zaznava poslabšanja
  • Napotitve
slika 1 prepoznavanje bolezni
Kliče me župnik, da se je v župnišče zatekla gospa R.K., vsa prestrašena in obupana, ker je sin Martin čisto ponorel. Očetu grozi, da ga bo zaklal in končno napravil red, za kar je poklican. Konec je njegovega tiranstva, ne bo se več znašal niti nanj, niti na mamo.

Doslej ni bil še nikoli tako grob, res pa je, da se z očetom nikoli nista razumela.

Nekaj je treba storiti, mož se je pred pobesnelim sinom skril in bo vsak čas pribežal za njo.

Družino K dobro poznam, saj je gospa R.K. pogosta obiskovalka v moji ambulanti. Prihaja zlasti zaradi migren, težko prizna kaj več. Vendar z leti spoznavam, da živi ob možu, ki vedno beži pred odgovornostjo, rad popije, prepušča vzgojo dveh sinov materi, nato pa očita, da jih je razvadila.

Gospa R.M. se zelo trudi svojo stisko prikriti in dajati vtis urejene družine, češ, mož je zelo zaposlen, nima časa…

Slika 1 PREPOZNAVANJE BOLEZNI
obravnava dru inskih lanov psihiatri nega bolnika
Obravnava družinskih članov psihiatričnega bolnika
  • Pomoč družini pri sprejemanju diagnoze
  • Pomoč družini pri obvladovanju bolnika
  • Pomoč “skrbniku” v družini
  • Pomoč v krizni situaciji
slika 2 diagnostika
Ob mojem prihodu v župnišče, so tam že jokajoča mati, pobesneli sin in oče.Sin razgraja, kriči in zmerja očeta, da je tiran, da ne bo več mučil njegove matere. On- Martin je poklican, da ga pokonča in odreši družino.V rokah ima veliko dleto, s katerim maha proti očetu in ga skuša večkrat zabosti. Kaže na svete podobe na steni in govori, da je on trinajsti apostol, poslan, da odreši svet. Prvi je na vrsti njegov oče.

V uri in pol trajajoči drami, z župnikom zaman poskušala pomiriti Martina, ki je vse bolj blodnjav, nasilen in preusmerja svojo agresijo tudi na župnika in name.

Oče reagira na sinovo agresijo enako agresivno in nikakor noče poskuša umiriti vzdušja.Mama prosi naj ne kličemo policije, vendar končno popusti, ko sin rani očeta z dletom po roki.Ko se Martin zave, da prihaja policija, odvihra iz župnišča.

Slika 2 Diagnostika
ukrepi ob prvem pojavu bolezni
Ukrepi ob prvem pojavu bolezni

BOLNIK

  • Prepoznavanje bolezni
  • Diagnostika, napotitve
  • Predpisovanje terapije

DRUŽINA

  • Seznanitev z diagnozo
  • Premagovanje ovir pri sprejemanju diagnoze
  • Vključitev družine v terapevtski proces
slika 3 premagovanje ovir pri sprejemnaju diagnoze
Ko Martin zapusti hišo, sem prepričana, da so vsi spoznali patologijo, vendar oče ne popusti v prepričanju, da gre za histerični izpad razvajenca, za kar obsoja mater, Ta se povsem zruši in vrača obsodbe možu, da je to zato ,ker ga ni bilo nikoli doma. O kakršnikoli diagnozi noče nihče nič slišati, oni so urejena družina, nihče še ni bil nor. Oče odide iz župnišča, mati v šoku obsedi na stopnicah.

S policaji, ki medtem prispejo, se podamo na lov za Martinom in ga dobimo sredi Cerknice pri nekem sorodniku, kjer mu pred hišo vneto dopoveduje, kako bo on apostol Martin napravil red. Sorodnik je k sreči razumen človek in s spretnim pogovorom nekoliko umiri Martina, tako, da me ta ob prihodu celo ne napada več, ampak se z menoj mirno pogovarja.Čim nanese beseda na očeta, Martin vidno pobesni.

Slika 3 Premagovanje ovir pri sprejemnaju diagnoze
dru ina sistem skupnost lanov ki so med seboj neprestano povezani
DRUŽINA-sistem,skupnost članov, ki so med seboj neprestano povezani

O M O M

S H funkcionalna družina S H izločitev očeta

O M O M

S H dvojica dveh generacij S H izločitev otroka

O M

družina s šibkimi vezmi

S H

dru ina sistem skupnost lanov kjer ima vsak svojo vlogo
DRUŽINA-sistem,skupnost članov, kjer ima vsak svojo vlogo

SKRBNIK ŽRTVENO JAGNJE

GENIJ (DEŽURNI KRIVEC)

O M S H

?

Z

TIHI PODPORNIK

dru ina
DRUŽINA
  • Seznanitev z diagnozo
  • Ovire
  • Prednosti
  • Premagovanje ovir pri sprejemanju diagnoze
  • Odklonilen odnos do psihiatrične diagnoze
  • Družbena stigma, negativna etiketa
  • Prikrivanje-pred samim seboj, pred okolico
  • Vključitev družine v terapevtski proces
  • Določitev “skrbnika”
  • Vzpostavitev podporne klime
  • Vzdrževanje podpornega okolja
slika 3 napotitev prisilna hospitalizacija
Sledi nova ura pogajanj z Martinom, ko uspem umiriti njegova čustva in razmišljanje z ranljivega področja odnosov v družini preusmeriti na vsakodnevno življenje.Tudi tu Martina vsi izzivajo, ga obsojajo, mu podtikajo napake drugih in končno pristane, da gre po pomoč v bolnišnico,

Ker ne izpusti dleta, zaprosim za asistenco policije.

V uri vožnje do Ljubljane z veliko težavo vzdržujem klimo, ki Martina ne vznemiri do te meje, da začne spet mahati z dletom.Oddam ga na sprejemu.

Slika 3 Napotitev, prisilna hospitalizacija
ukrepi ob kriti nem poslab anju
Ukrepi ob kritičnem poslabšanju

BOLNIK

  • Napotitev
  • Prisilna hospitalizacija

DRUŽINA

  • Vključitev v napotitveni proces
  • Premagovanje ovir v prepoznavanju kritičnega poslabšanja

OKOLJE

  • Premagovanje ovir na delovnem mestu
prisilna hospitalizacija
Prisilna hospitalizacija
  • Organizacija
  • Postavitev indikacije
  • Organizacija pomožnih služb
  • Določitev dneva D
  • Dileme
  • Vključitev organov represije
  • Lastna varnost
  • Vključitev svojcev
slika 4 vklju itev dru ine v terapevtski proces
Slika 4 Vključitev družine v terapevtski proces
  • Martin je hospitaliziran tri mesece in pol. V tem času sprva poredko, nato pa vse pogosteje prihaja v ambulanto mama, s katero v dolgih pogovorih dosežem, da uvidi, da gre za patologijo in da opere krivdo, ki ji jo je naložil mož. Zrela je, da prevzame vlogo skrbnika po sinovem povratku iz bolnišnice.
slika 5 ukrepi v fazi remisije
Martin se vrne iz bolnišnice povsem spremenjen, otopel, brez cilja, kar naprej ponavlja, da se sedaj bolje počuti, doma se lepo razumejo. Nima volje do dela, nima energije, da bi sploh kaj počel.Redno prejema depo terapijo in vestno jemlje zdravila.

Mama prihaja v ambulanto redno , zase ne zahteva ničesar, vsa je usmerjena v sina, hoče ga zavarovati pred očetom , okoljem.

Slika 5 Ukrepi v fazi remisije
prepoznavanje bolezni
Dileme

Zakaj se družina zateče k župniku?

Zakaj kličejo zdravnika?

Kako reagira zdravnik?

PREPOZNAVANJE BOLEZNI
slika 6 prepre evanje izgorelosti skrbnika
Slika 6 Preprečevanje izgorelosti “skrbnika”

Dileme:

Družina je odklonilna do pretiranega vpliva zdravnika,

Odklanja prepogoste posege v notranji svet

Bolnik postane izgovor za vse svoje reakcije

Vlogo skrbnika prevzame izključno mati.

slika 7 ukrepi v fazi remisije
Glede na Martinovo depresivno naravnanost, brezvoljnost,ki se malenkost popravi, pišem obrazec IK3 in Martin je po 6 mesecih ocenjen kot invalid II kategorije

Začne z delom po 4 h, po enem mesecu pride prvič v ambulanto po bolniške liste v opitem stanju

Vse bolj spoznavam svojo nemoč: družina je nedostopna, pri Martinu se pojavi sekundarni alkoholizem, mama se ni oglasila zaradi migrene že 4 mesece, očeta sploh ni blizu.

Slika 7 Ukrepi v fazi remisije
slika 8 premagovanje ovir v prepoznavanju kriti nega poslab anja
Večkrat pošljem na dom patronažno sestro ,ki vedno znova poroča o pretiranem Martinovem pitju. Martin opušča terapijo.

Naročam ga na pogostejše kontrole, a se ne odziva

Odločim se za obisk v družini in se sama najavim , domači so odklonilni, vse je v redu.

Najdem Martina , opitega, zanemarjenega, dva dni ni šel v službo, mama pove, da ima dopust.

Družina je popolnoma nekritična do stanja.

Slika 8 Premagovanje ovir v prepoznavanju kritičnega poslabšanja
ukrepi v fazi remisije
Ukrepi v fazi remisije
  • BOLNIK
  • Ohranjanje kontakta z bolnikom
  • Vodenje terapije, delazmožnost
  • DRUŽINA
  • Ohranjanje kontakta
  • Preprečevanje izgorelosti “skrbnika”
slika 9
V dežurni službi dobim klic s policije, da so svojci našli obešenca naročajo krajevni ogled…

Naslov, kamor me kličejo,

je Martinov domači naslov…

Slika 9
ukrepi ob neugodnem izidu samomor
Ukrepi ob neugodnem iziduSAMOMOR
  • DRUŽINA
  • Pomoč pri sprejemnaju izida
  • Pomoč pri odpravljanju občutka krivde
  • Preprečevanje sekundarne patologije
  • ZDRAVNIK
  • Razbremenitev občutka krivde
slika 10 ukrepi ob neugodnem izidu
Po pogrebu se ne oglasi nihče iz Martinove družine en mesec.

Po enem mesecu pride mama spet s hudo migreno.

Zvem, da jo je mož zapustil

Ne more si odpustiti, da je pustila sina umreti

Moj lastni občutek krivde?

Kaj sem spregledala?

Slika 10 Ukrepi ob neugodnem izidu