1 / 17

FILM V MEDPREDMETNI POVEZAVI NEMŠČINA / PSIHOLOGIJA

FILM V MEDPREDMETNI POVEZAVI NEMŠČINA / PSIHOLOGIJA. Gimnazija Ravne na Koroškem: Irena Erjavec in Marija Krajnc.

paige
Download Presentation

FILM V MEDPREDMETNI POVEZAVI NEMŠČINA / PSIHOLOGIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. FILM V MEDPREDMETNI POVEZAVI NEMŠČINA / PSIHOLOGIJA Gimnazija Ravne na Koroškem: Irena Erjavec in Marija Krajnc Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

  2. Zakaj medpredmetna povezava? • Priprava na ogled filma – motivacija • Ogled filma • Delo po ogledu filma • Delo s posameznimi filmskimi sekvencami • Končna refleksija dijakov • Samorefleksija

  3. Prednosti medpredmetne povezave pri uporabi filma pri pouku • Organizacijski vidik. • Soglasje o skupnih ciljih - lažje uresničevanje ciljev. • Dopolnjevanje učiteljic pri načrtovanju in uporabi filma pri pouku.

  4. Cilji Dijaki: • izgrajujejo in poglabljajo razumevanje filma; • sodelujejo in komunicirajo – primerjajo svoje razumevanje filma v skupini sošolcev; • razmišljajo o razmišljanju ob filmu; • poglabljajo razumevanje osebnostnega razvoja in medosebnih odnosov ter razširijo znanje pisnega in ustnega izražanja v materinščini in nemščini na to temo; • razvijajo sposobnosti empatije in odnos do drugačnosti; • samorefleksija.

  5. Priprava na ogled filma POGOVOR O FILMU • Kaj je dober film? • Film kot umetnost – specifičnost filmskega nagovarjanja. • Pomembni elementi filma: • podoba, • barva in svetloba, • filmski plani (kamera), • zvok v filmu.

  6. Priprava na ogled filma • PSI: Obravnava učnega sklopa - razvoj osebnosti in napoved nadaljnje obravnave (s filmom). • NEM: Napoved filma – osnovni podatki o filmu; film kot izhodišče za učni sklop Zwischenmenschliche Beziehungen (Medosebni odnosi).

  7. Ogled filma • JENSEITS DER STILLE - ONSTRAN TIŠINE • Nemčija, 1996 Režija: Caroline Link Glasba: Niki Reiser Igrajo: Sylvie Testud (Lara) Tatjana Trieb (Lara kot otrok) Howie Seago (oče) Emmanuelle Laborit (mati) Sibylle Canonica (teta Clarissa) …

  8. Ogled filma: nekaj poudarkov iz vsebine • Lara, hči gluhonemih staršev - pomaga jima pri komunikaciji v vsakodnevnih situacijah. Medsebojno razumevanje. • Že kot otroku ji očetova sestra teta Clarissa (nadarjena glasbenica) podari klarinet. • Lara odkrije svet glasbe, kamor ji starša ne moreta slediti. Oče obremenjen z bolečo izkušnjo v otroštvu (občutek odrinjenosti ob sestrini glasbeni nadarjenosti). • Lara se razvije v obetajočo klarinetistko. • Želi nadaljevati študij na konservatoriju. Kljub očetovemu nasprotovanju se preseli h Clarissi v Berlin. Priprave na sprejemni izpit. • Mati umre v nesreči. Oče zagrenjen. Nima stikov z Laro. • Zadnja sekvenca: Ponovno zbližanje. Oče pride na sprejemni izpit. Poskusi “razumeti” hčerkino glasbo.

  9. Po ogledu • Po ogledu dijaki • ubesedijo svoje razumevanje filma in s tem • uzavestijo svoje vtise neposredno po ogledu; • utemeljijo svoje trditve s konkretnimi primeri iz filma; • primerjajo svoja razmišljanja z razmišljanji sošolcev. • Poudarek: osebnostni razvoj, dejavniki razvoja in osebnostna zrelost – lik očeta in Lare.

  10. Delo s posameznimi filmskimi sekvencami – uvodna in zaključna sekvenca • Cilji • Uzaveščanje specifičnosti filmskega nagovarjanja. • Prispevek k razvijanju filmske pismenosti. • Koraki (delovni list) • Preberejo vprašanja / iztočnice za pogovor. • Ogled sekvence. • Razredni pogovor; ob tem • ponovni ogled sekvence (po potrebi večkrat). • Interpretacija.

  11. Uvodna sekvenca • Dijaki v nekaj stavkih ubesedijo in s tem uzavestijo, kar so videli na platnu. • Usmeritev pozornosti na različne vidike filmskega nagovarjanja: • slika, perspektiva kamere, barva, svetloba; • zvok; • dinamika, medsebojna prepletenost… • Simbolika – led. • Dodatna vprašanja / iztočnice. • Celotna sekvenca kot metafora → poskus interpretacije glede na naslov in vsebino filma.

  12. Zaključna sekvenca • Povzetek: • Lara po večmesečnih pripravah čaka na sprejemni izpit na konservatoriju. • V dvorano, kjer je sprejemni izpit, nepričakovano pride oče. • Pogovor med njim in Laro v znakovnem jeziku. • Kljub začetni skeptičnosti komisijo Larino igranje navduši. • Ponovno zbližanje očeta in hčerke.

  13. Zaključna sekvenca • Bolj prisoten vsebinski element (pomembnost dogodka za Laro v več ozirih: odnos med njo in očetom; zrelost oziroma konec uporništva; sprejemni izpit; glasba, ki jo igra…). • Kako je to izraženo v filmu? → Prepoznavanje in uzaveščanje filmskega nagovarjanja. (svetloba / senca, ograja, gibanje kamere, dialog med Laro in očetom…)

  14. Sinteza • Dijaki primerjajo začetno in zaključno sekvenco. • Po podrobni obravnavi obeh sekvenc ponovno razmišljajo o filmu kot celoti. • Ubesedijo svoje razmišljanje o filmu z vidika medosebnih odnosov in osebnostne rasti. (PSI) • Napišejo refleksijo o filmu. (NEM)

  15. Končna refleksija • Razmišljanje dijakov o takšnem načinu dela s filmom. • Pozitiven odziv.

  16. Časovna razporeditev • Priprava na ogled filma: 1 ura • Ogled filma: približno 2 uri • Pogovor po ogledu in uvodna sekvenca: 1 ura • Zaključna sekvenca in sinteza: 1 ura • Končna refleksija: doma in kratek pogovor naslednjo uro

  17. Samorefleksija • Pozitivna izkušnja. • V medpredmetno povezavo • vključiti glasbo; • povabiti strokovnjake iz društev / organizacij za gluhoneme. • Konzultacije z zunanjimi sodelavci. • Dijake predhodno seznaniti z osnovami filmskega jezika (problem: čas). • Ob izbiri drugih sekvenc se lahko razširi možnost obravnave vsebin (napr. medkulturnost). • V prihodnje natančneje načrtovati interaktivne ure na mikro ravni. • Časovno usklajevanje lahko problem – urnik!

More Related