LISTINA EU O TEMELJNIH PRAVICAH

1. LISTINA EU O TEMELJNIH PRAVICAH Gregor Maučec

2. Kljub načelnemu sklicevanju PEU na človekove pravice in postopnemu priznavanju varstva temeljnih pravic človeka s strani Sodišča EU v kontekstu splošnih načel prava EU pravni red EU vse do uveljavitve Listine o temeljnih pravicah ni vseboval zavezujočega instrumenta, ki bi celovito urejal to področje • Prvi predpis EU, v katerem so bile izrecno omenjene človekove pravice, je bil EEA (1986): v svoji preambuli se sklicuje na temeljne človekove pravice, ki jih priznavajo ustave in zakoni držav članic EU, EKČP in ESL, še posebej na svobodo, enakopravnost in socialno pravičnost

3. Relevantna določila Maastrichtske pogodbe (1992): “EU spoštuje temeljne človekove pravice, ki jih zagotavlja EKČP in izhajajo iz ustavnopravnih izročil, skupnih vsem državam pogodbenicam, kot splošna načela Skupnosti” • Amsterdamska pogodba (1997) vprašanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin namenja že več pozornosti: • preambula: države članice EU so zveste temeljnim socialnim pravicam, ki jih opredeljujeta ESL iz leta 1961 in Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta 1989 • člen 6 PEU: Unija je zasnovana na načelih…spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin… Unija spoštuje temeljne pravice, ki jih določa EKČP in izhajajo iz ustavnopravne tradicije držav članic EU

4. Okrepljena vloga Sodišča EU pri varstvu človekovih pravic: Sodišče je pristojno za odločanje o tem, ali institucije EU pri svojem delovanju spoštujejo temeljne človekove pravice (člen 46 PEU) • Naslov VI PEU: eden od ciljev Unije je preprečevanje in boj proti rasizmu in ksenofobiji, kar vključuje boj proti kriminalu, terorizmu, trgovini z ljudmi, prestopkom proti otrokom, nedovoljeni trgovini z mamili ipd. • Za razliko od PEU, ki se bolj na splošno sklicuje na človekove pravice, PES vsebuje določbe o konkretnih pravicah posameznika: • prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva (člen 12 PES – zadeva izključno državljane EU) • Svet EU lahko ustrezno ukrepa proti diskriminaciji zaradi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti (ne-diskriminacijske direktive EU)

5. Prizadevanja za ureditev socialnih pravic v okviru pravnega sistema EU niso pripeljala do sprejetja pravno obvezujočega dokumenta, ki bi urejal te pravice: Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev (1989) predstavlja poskus takšne ureditve, vendar ni pravno obvezujoč dokument EU ali mednarodna pogodba med državami članicami EU, ampak zgolj svečana izjava (deklaracija načel) voditeljev držav oz. predsednikov vlad držav članic • Amsterdamska pogodba na področju urejanja socialnih pravic ni prinesla revolucionarnih sprememb: novi naslov XI PES se nanaša tudi na socialno politiko – Skupnost podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področjih kot so izboljšanje delovnega okolja in zdravja, varnosti delavcev in delovnih pogojev ter integracija oseb, ki so izključene iz trga delovne sile, enakost moških in žensk glede možnosti zaposlitve in obravnavanja na delovnem mestu

6. Po sprejetju Amsterdamske pogodbe so v EU pospešili dejavnosti za sprejetje instrumenta, ki bi celovito uredil človekove pravice v EU; glavna gonilna sila tovrstnih prizadevanj je bil EP, ki je v Resoluciji o pripravi Listine o temeljnih pravicah EU pozval k sprejetju takšnega dokumenta • Leta 1999 je EU končno dosegla politično soglasje o tem, da je treba sprejeti listino o človekovih pravicah; Evropski svet je na zasedanju v Tampereju ustanovil ad hoc telo (Convention), katerega naloga je bila izdelati osnutek Listine EU o temeljnih pravicah • Dokončni osnutek Listine EU o temeljnih pravicah je leta 2000 po objavi predsedstva Konvencije sprejel EP; istega leta so Svet EU, EP in Evropska komisija skupaj razglasili Listino na zasedanju Evropskega sveta v Nici

7. Listina EU o temeljnih pravicah: • je inovativni instrument , ki sledi družbenim spremembam ter znanstvenemu in tehnološkemu razvoju in napredku • predstavlja sintezo temeljnih pravic, ki jih že urejajo PEU, PES (sedaj PDEU), ustavnopravna načela držav članic EU, EKČP, ESL in Listina Skupnosti o socialnih pravicah; vse te pravice so v njej natančno opredeljene , vidne in predvidljive • namenjena je zaščiti pravic posameznikov v razmerju do organov in institucij EU ter do držav članic EU, kadar te izvajajo določbe PEU in PES • ob klasičnih državljanskih in političnih pravicah ter pravicah državljanov EU Listina vključuje tudi osnovne ekonomske socialne pravice (npr. pravica do stavke) in kulturne pravice ter pravice, ki jih je treba urediti v odgovor na izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije, kot so varstvo osebnih podatkov in načela bioetike; pravice so razvrščene v 6 večjih poglavij: dostojanstvo, svoboščine, enakost, solidarnost, državljanske pravice in pravosodje • zaradi nesoglasij članov Konvencije v Listino niso bile uvrščene številne ekonomske in socialne pravice (npr. pravice žensk, socialne in ekonomske pravice tujcev, pravica do stanovanja, pravica do službe in dostojne plače ter do socialne varnosti) • čeprav Listina prepoveduje diskriminacijo na katerikoli osnovi, vključno z etničnim poreklom, jezikom, vero ali prepričanjem in pripadnostjo nacionalni manjšini, ne omenja nobenih posebnih manjšinskih pravic

8. Pravna narava Listine EU o temeljnih pravicah • že od samega začetka priprav njenega osnutka je bila pravna narave Listine sporna (mnenja posameznikov ter različnih organov in institucij EU in njenih držav članic so bila različna) • EP je v dveh resolucijah iz leta 2000 odločno podprl stališče, da je potrebno Listino kot zavezujoč pravni instrument vključiti v PEU oz. PES (takšnega mnenja sta bila tudi Ekonomski in socialni odbor in Odbor regij); Evropska komisija je bila mnenja, da bo Listino treba prej ali slej inkorporirati v PEU in PES v smislu potrebe po reorganizaciji obeh ustanovnih pogodb • najpomembnejši organi EU so Listino razglasili kot politično deklaracijo, ki ni formalnopravno zavezujoča za institucije EU ali za države članice; Evropski svet je vprašanje, ali bo Listina v prihodnosti postala pravno zavezujoči instrument, pustil odprto • če naj bi Listina postala pravno zavezujoča, bi bilo treba najprej urediti njen pravni status in najti način, kako integrirati Listino v pravni sistem EU – predlagani so bili različni načini njene inkorporacije: • člen 6 PEU se spremeni tako, da se sklicuje na Listino • celotna Listina se vključi v PES • Listina se sprejme kot mednarodna pogodba, ki bi jo lahko ratificirale države članice

9. Listina je bila z manjšimi popravki vključena v II. del Pogodbe o ustavi za Evropo, ki pa nikoli ni začela veljati; Listina je bila leta 2007 ponovno razglašena s strani zakonodajalca EU • Lizbonska pogodba se na Listino sklicuje v členu 6 PEU: “Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah EU z dne 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot pogodbi.“ • institucije in telesa EU morajo spoštovati pravice, ki jih vsebuje Listina – ta zahteva se nanaša zlasti na zakonodajno delo in odločanje Komisije, EP in Sveta EU, katerih pravni akti morajo biti v celoti v skladu z Listino • Listina velja tudi za države članice, vendar samo ko implementirajo pravo EU – ne uporablja se v situacijah, v katerih ni nobene povezave s pravom EU; EU ne more posegati v vprašanja temeljnih pravic na področjih, ki so zunaj njenih pristojnosti • sprejet je bil tudi poseben protokol o uporabi Listine na Poljskem in v Združenem kraljestvu, ki izključuje pravno veljavnost Listine v obeh državah, pozneje je v ta protokol bila vključena še Češka. • pristop EU k EKČP je postal obvezen z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe in bo predstavljal pomembno dopolnitev sistema EU za zaščito temeljnih pravic z možnostjo presoje aktov EU tudi s strani ESČP – takšna zunanja sodna revizija bi EU spodbudila k še bolj doslednemu izvajanju njene ambiciozne politike za zagotavljanje in varstvo temeljnih pravic