DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA PARTNERSTVO BOBROT BREZ MEJA SLAVKO PETOVAR dipl.inž.kmet. KGZS – Zavod Murska Sobota

1. ZAŠČITENI POSEBNI KMETIJSKI PRIDELKI IN ŽIVILA-KAKO DO NJIHOVE ZAŠČITE DELAVNICA V OKVIRU PROJEKTA PARTNERSTVO BOBROT BREZ MEJA SLAVKO PETOVAR dipl.inž.kmet. KGZS – Zavod Murska Sobota

2. Program delavnice: 9.00 – 9.30 Slavko Petovar (KGZ Murska Sobota): Predstavitev zakonodaje in posameznih vrst zaščite živilskih izdelkov višje kakovosti 9.30-10.00 Damjan Jerič (KGZ Murska Sobota): Izkušnje Francije pri zaščiti posebnih kmetijskih pridelkov 10.00-10-20 Razprava 10.20 –10.50 Odmor 11.50-12.00 Damjan Jerič (KGZ Murska Sobota): Predstavitev postopka zaščite izdelkov višje kakovosti in predstavitev postopkov zaščite geografskega porekla prekmurske šunke in tradicionalnega ugleda prekmurske gibanice 12.00– 12.30 Slavko Petovar (KGZ Murska Sobota): Možnosti sofinanciranja postopkov zaščite s strani strukturnih skladov EU 12.30-12.50 Razprava in zaključek delavnic

3. Predstavitev zakonodaje in posameznih vrst zaščite živilskih izdelkov višje kakovosti

4. Zakonske podlage Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS št. 54/00, 52/02, 58/02-ZMR-1) Pravilnik o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil. (Uradni list RS št. 76/03, 18/04, 47/05) Pravilnik o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oz. živil (Uradni list RS št. 58/01, 28/04, 87/04)

5. Splošno o zaščitnih znakih za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil Z zaščitnimi znaki poskušamo potrošniku omogočiti, da lažje prepozna kakovostnejše kmetijske pridelke oziroma živila. Zaščitni znaki za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil pripomorejo k lažjemu razlikovanju na trgu glede izvora, kakovosti in slovesa kmetijskih pridelkov oziroma živil.

6. Splošno o zaščitnih znakih za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil Potrošniku je vedno bolj pomembno tudi poreklo izdelka in način njegove pridelave oziroma predelave. Z zaščitnimi znaki je potrošniku zagotovljena zanesljiva informacija o poreklu in kakovosti kmetijskega pridelka oziroma živila.

7. ZAKAJ?? Z VIDIKA POTROŠNIKA: Zahteva po kakovostnih kmetijskih pridelkih oz. živilih (zagotovljena varnost) Zanimanje za za specializirane oz. izvirne proizvode Zanimanje za izvirne proizvodne postopke ter tradicionalen način pridelave in predelave Z VIDIKA PRIDELOVALCEV: Z združevanjem v EU, deregulacijo obstoječih predpisov – kakovost postaja nujni pogoj in resnični potni list za osvajanje slovenskega trga kot tujih trgov.

8. MKGP – velik pomen zagotavljanju kakovost kmetijskih pridelkov oz. živil – poudarek na posebnih kmetijskih pridelkih z visoko dodano vrednostjo, kar je v skladu z novo skupno evropsko KP, sprejeto julija 2003 EU zakonodaja omogoča vsaki članici razvoj nacionalnih sistemov, katere želi zaščititi Je edini možen zaščitni ukrep in način trženja bolj kakovostnih slovenskih posebnih kmet. pridelkov oz. živil

9. Povpraševanje po kakovostnih proizvodih koristi tudi pridelovalcem: Za kakovostne proizvode lažje najti trg Zaslužek kmetov ne bo več izviral iz pridelave velikih količin subvencioniranih kmet. proizvodov, temveč iz zagotovljene kakovosti Usmeritev v visoko kakovost in raznovrstnost, zaradi težjih pogojev pridelave spodbude države in EU Politiko kakovosti vodi MKGP in je nastala na osnovi evropskih uredb.

10. POMEN ZAŠČITE Zaščititi območja proizvodnje Zaščititi tipične slovenske pridelke oz.živila pred zlorabam, posnemanjem Vzpostavitev učinkovite kontrole nad živili vzdolž celotne prehranske verige Višja cena oz. višja vrednost oz. živil vključenih v ta sistem, zaradi dodatnih tehničnih zahtev v sami pridelavi in predelavi ter dodatnih stroškov kontrole

11. Vrste zaščit - geografsko poreklo - geografska označba - tradicionalni ugled - višja kakovost kmetijskih pridelkov oz. živil - naravne mineralne vode - ekološki kmetijskih pridelki oz. živila - integriranih kmetijskih pridelkov oz. živila

12. Zaščitni znak za geografsko poreklo Označba geografskega porekla je ime geografskega območja, v izjemnih primerih države in se uporablja za označevanje kmetijskega pridelka oziroma živila, ki v celoti izvira iz določenega geografskega območja in za izdelavo katerega so surovine pridelane na istem geografskem območju.

13. Zaščitni znak za geografsko poreklo Z označbo geografskega porekla je lahko označen kmetijski pridelek oziroma živilo, katerega: - lastnosti so izključno ali bistveno rezultat naravnih in človeških dejavnikov in - pridelava, predelava in priprava za trg potekajo znotraj označenega geografskega območja.

14. Zaščitni znak za geografsko poreklo

15. Priznane označbe geografskega porekla • Nanoški sir • Tolmic • Piranska sol • Mohant • Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre • Bovški sir • Prekmurska šunka • Kočevski gozdni med

16. Izdelki zaščiteni po zaščiti geografsko poreklo

17. Zaščitni znak za geografsko označbo Geografska označba je ime geografskega območja, v izjemnih primerih države in se uporablja za označevanje kmetijskega pridelka oziroma živila, katerega pridelava oziroma predelava oziroma priprava za trg poteka znotraj označenega geografskega območja.

18. Zaščitni znak za geografsko označbo Z geografsko označbo je lahko označen kmetijski pridelek oziroma živilo, ki: - izvira iz določenega geografskega območja in - ima posebno kakovost, ugled oziroma druge lastnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja.

19. Zaščitni znak za geografsko označbo

20. Priznane geografske označbe •Šebreljski želodec • Štajersko Prekmursko bučno olje • Kraški pršut • Zgornjesavinjski želodec • Prleška tünka

21. Priznane geografske označbe

22. Zaščitni znak za označbo tradicionalnega ugleda Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označeno z označbo "tradicionalni ugled", če izpolnjuje predpisane pogoje glede sestavin oziroma postopka pridelave oziroma predelave za posamezen kmetijski pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda.

23. Zaščitni znak za označbo tradicionalnega ugleda • Kmetijski pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda: • - je proizveden iz tradicionalnih surovin oziroma • - ima tradicionalno sestavo oziroma • je pridelan oziroma predelan na tradicionalni način. • Uporaba označbe tradicionalnega ugleda je kolektivna pravica vseh, ki izpolnjujejo predpisane pogoje zanjo.

24. Zaščitni znak za označbo tradicionalnega ugleda

25. Priznane označbe tradicionalnega ugleda • Idrijski žlikrofi • Prosta povitica • Belokranjska pogača • Belokranjska povitica • Prekmurska gibanica

26. Priznane označbe tradicionalnega ugleda

27. Zaščitni znak za označbo višje kakovosti kmetijskih pridelkov oz. živil Kmetijski pridelek oziroma živilo višje kakovosti je po svojih specifičnih lastnostih boljše od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana. Specifične lastnosti kmetijskega pridelka oziroma živila se določajo glede na sestavo, senzorične lastnosti in fizikalno-kemične značilnosti ter način pridelave oziroma predelave.

28. Zaščitni znak za označbo višje kakovosti kmetijskih pridelkov oz. živil Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označeno z označbo "višja kakovost", če izpolnjuje za to predpisane pogoje. Uporaba označbe višje kakovosti je kolektivna pravica vseh, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.

29. Zaščitni znak za označbo višje kakovosti kmetijskih pridelkov oz. živil

30. Priznana označba višje kakovosti • Teletina blagovne znamke Zlato zrno • Med z vsebnostjo vlage največ 18 % in HMF največ 15 mg/kg medu

31. Priznana označba višje kakovosti

32. Druge označbe, ki jih EU ne pozna

33. Zaščitni znak za označevanje naravne mineralne vode Z označbo "naravna mineralna voda" se lahko poimenuje voda, ki izvira iz določenega vrelca in izpolnjuje predpisane pogoje glede fizikalnih, kemijskih, senzoričnih in mikrobioloških lastnosti, ki jih predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.

34. Zaščitni znak za označevanje ekoloških kmetijskih pridelkov oz. živil Ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo je pridelan oziroma predelan izključno po pravilih, ki veljajo za ekološko pridelavo.

35. Zaščitni znak za označevanje integriranih kmetijskih pridelkov oz. živil Integriran kmetijski pridelek oziroma živilo je pridelan oziroma predelan po metodah in postopkih integriranega načina kmetijske dejavnosti.

36. Kakšen je odnos EU do zaščite višje kakovosti?

37. Finančna perspektiva v obdobju 2007-2013 predvideva povečano skrb za prehransko varnost potrošnikov Več denarja za različne oblike pridelave hrane višje kakovosti Več denarja za posamezne zaščite izdelkov

38. Slovenije je tudi po ocenah tujih strokovnjakov zakladnica raznolike kulinarike Priložnost za zaščito višje kakovosti posebnih pridelkov in izdelkov

39. HVALA ZA POZORNOST!