Predstavitev osnutka Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije

1. Predstavitev osnutka Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije dr. Uroš Grilc, Ministrstvo za kulturo RS

2. Osnutek Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije • osnutek je bil 03. 04. 2007 predan v javno razpravo, o osnutku se je izreklo in pripombe posredovalo 5 organizacij, ki delujejo na področju knjige • osnutek je pritegnil precejšnjo pozornost medijev, o njem je bilo v nacionalnih medijih pripravljenih 26 prispevkov • osnutek je bil 15. 05. 2007 predan v medresorsko usklajevanje, do njega so se izrekli Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Služba za zakonodajo Vlade RS • osnutek se nahaja v fazi upoštevanja pripomb in oblikovanja predloga zakona, ki bo predan v obravnavo vladi, predvidoma še v mesecu juniju 2007

3. Cilji in načela oblikovanja Javne agencije za knjigo • Zagotoviti trajnejše pogoje za razvoj področja knjige na način, da se skladno z javnim interesom, ki se navezuje na knjigo, omogoči sistematično in dolgoročno izvajanje različnih podpornih nalog, ki se nanašajo na izboljšanje položaja ustvarjalcev, založnikov in knjigarn, ter ki bodo omogočile večjo dostopnost knjige • Ustanovitev Javne agencije za knjigo temelji na naslednjih načelih: • zagotavljanje pogojev za vrhunsko ustvarjalnost na področju leposlovja; • zagotavljanje pogojev za vrhunsko ustvarjalnost na področju znanstvene publicistike; • zagotavljanje pogojev za večjo dostopnost slovenske knjige; • zagotavljanje pogojev za dvig zavesti o pomenu knjige in branja za razvoj posameznika in družbe; • zagotavljanje pogojev za večjo mednarodno prepoznavnost slovenskih ustvarjalcev, ki delujejo na področju leposlovja in znanstvene publicistike.

4. Področje dela Javne agencije za knjigo • Področje knjige, ki je predmet Zakona o javni agenciji za knjigo, je opredeljeno v 1. členu Zakona in obsega zagotavljanje pogojev za: • izdajanje knjig in revij s področja leposlovja in znanosti, • ustvarjalce s področja leposlovja in znanstvene publicistike, • prevode slovenskih avtorjev v tuje jezike, • mednarodno sodelovanje s področja knjige, literarne festivale in literarne prireditve, • razvoj knjigarniške mreže, • razvijanje bralne kulture, promocijo knjig, avtorjev in branja, • usklajenost delovanja vseh členov verige knjige, • dodatno poklicno usposabljanje s področja knjige, • knjižnično nadomestilo, • informatizacijo s področja knjige.

5. Javna agencija za knjigo in knjižnična dejavnost • V predlogu zakona je področje knjižnic vključeno v delokrog agencije zgolj v manjšem delu, ki se navezuje na razvijanje bralne kulture ter promocijo knjig in branja. • Formalni razlogi: • knjižnična dejavnost je javna služba, založništvo in knjigotrštvo sta v osnovi gospodarski dejavnosti, zato je način delovanja in s tem tudi financiranja med temi področji neprimerljiv, • področje knjižničarstva urejajo različni zakoni, poleg specialnega Zakona o knjižničarstvu in splošnih ZUJIK in Zakona o lokalni samoupravi še Zakon o osnovni šoli, Zakon o visokem šolstvu in Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, • splošne knjižnice se financirajo v največji meri iz sredstev lokalnih skupnosti, ki jih od tam ni mogoče prenesti na javno agencijo, • šolske, visokošolske in specialne knjižnice so v pretežni meri nesamostojne pravne osebe, so del drugih dejavnosti, zato za njihovo financiranje ne obstajajo posebne postavke v proračunih, ampak se financirajo v okviru sredstev za delovanje javnih zavodov, katerih del so, • ustanovitelji splošnih knjižnic so država in/ali lokalne skupnosti, država ima glede financiranja splošnih knjižnic zelo omejene pristojnosti.

6. Javna agencija za knjigo in knjižnična dejavnost • Vsebinski razlogi: • področje knjižnične dejavnosti je kompleksen in vsebinsko zelo raznolik sistem, ki se intenzivno razvija v smer dostopnosti vsakovrstnih informacij in znanj, predvsem pa v pridobivanje različnih vrst knjižničnega gradiva in dostopov do virov in gradiv, • knjižnic ni mogoče omejiti na njihovo povezanost z verigo knjižne produkcije, • poenotenje delovanja splošnih knjižnic, šolskih, visokošolskih in specialnih knjižnic, je naloga, ki daleč presega zmožnosti bodoče Javne agencije za knjigo, • knjižničarstvo je sklenjen sistem, iz katerega ni mogoče konsistentno izvzeti zgolj oblikovanja nabavne politike glede knjižnega gradiva, • v državah članicah EU se knjižnice povezujejo v agencije ali druga podobna, paradržavna telesa pri ministrstvih skupaj z arhivi in muzeji; tako se ustvarjajo enovite strokovne podlage za področje javnih služb v kulturi - in v to smer naj bi v prihodnje šla tudi Slovenija.

7. Naloge Javne agencije za knjigo • Naloge javne agencije mora določati zakon. V osnutku zakona so v 4. členu opredeljene naloge javne agencije za knjigo, in sicer agencija opravlja naslednje naloge: • na podlagi podanega mnenja strokovnih komisij direktor Agencije s soglasjem sveta Agencije odloča o izbiri programov in projektov s področja knjige in zagotavlja njihovo financiranje; • spodbuja izdajanje kvalitetnih knjig in revij s področij leposlovja in znanosti; • zagotavlja stimulativne pogoje za vrhunske ustvarjalce, ki delujejo na področjih leposlovja in znanstvene publicistike; • spodbuja in izvaja promocijo slovenske knjige in avtorjev; • spodbuja in izvaja različne oblike mednarodnega sodelovanja na področju knjige, v prvi vrsti prevajanje slovenskih avtorjev v tuje jezike in nacionalne predstavitve slovenskega leposlovja ter znanstvene publicistike v mednarodnem prostoru; • zagotavlja pogoje za razvoj bralne kulture; • spodbuja razvoj knjigarniške mreže na celotnem območju Slovenije in zagotavlja pogoje za večjo dostopnost knjige; • se povezuje z drugimi primerljivimi mednarodnimi institucijami, ki delujejo na področju knjige; • spremlja in nadzira izvedbo programov in projektov, ki jih financira; • z drugimi vladnimi resorji sodeluje pri načrtovanju strateških usmeritev na področju knjige, ki so predmet različnih javnih politik in se dotikajo tudi knjige; • skrbi za pridobivanje neproračunskih sredstev in drugih virov financiranja za izvajanje strateških usmeritev na področju knjige; • vodi zbirke podatkov, ki zadevajo njeno področje dela; • skladno s predpisi skrbi za redno poročanje o izvajanju letnih programov, uresničevanju finančnih načrtov in učinkih pristojnima ministrstvoma; • zagotavlja javnost dela in skrbi za informiranje javnosti o usmeritvah in učinkih razvojne politike na področju knjige; • izdaja upravne odločbe in opravlja druge strokovne naloge, ki so skladne z namenom, za katerega je Agencija za knjigo ustanovljena (spodbuja in izvaja različne oblike dodatnega poklicnega usposabljanja ipd.).

8. Vloga, udeležba in odgovornost strokovne javnosti v Javni agenciji • Organa javne agencije za knjigo sta Svet javne agencije in direktor • 6. člen osnutka Zakona o javni agenciji za knjigo določa Svet javne agencije: • »Svet ima najmanj tri in največ devet članov. Člane sveta imenuje in razrešuje ustanovitelj za dobo petih let in z možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednika sveta izvoli svet izmed svojih članov. Število, sestava in postopek imenovanja sveta se določi z aktom o ustanovitvi. • Ustanovitelj imenuje v svet svoje predstavnike. Na podlagi izvedenega javnega poziva ustanovitelj imenuje v svet tudi predstavnike na predlog univerz, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, društev, interesnih združenj in posameznikov, ki delujejo na področju knjige, in sicer izmed uglednih avtorjev, znanstvenikov ter nosilcev razvoja na področju knjige, pri čemer upošteva zastopanost predstavnikov avtorjev, založnikov, knjižnic in drugih nosilcev razvoja na področju knjige.«

9. Vloga, udeležba in odgovornost strokovne javnosti v Javni agenciji • »Za članico oziroma člana (v nadaljnjem besedilu: člana) sveta je lahko imenovana oseba, ki: • ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, • je strokovnjak s področja dela javne agencije, • ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • izpolnjuje druge z zakonom ali ustanovitvenim aktom določene pogoje. • Člani sveta ne morejo biti: • osebe, ki so zaposlene v tej javni agenciji, • funkcionarji v izvršilni veji oblasti in • osebe, za katere obstaja možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje javna agencija.«

10. Pristojnosti Sveta javne agencije (18. člen ZJA) • »Svet javne agencije: • skrbi za delovanje javne agencije v javnem interesu, • sprejema splošne akte javne agencije, • sprejema program dela in finančni načrt ter letno poročilo in druga poročila javne agencije, • predlaga imenovanje in razrešitev direktorja javne agencije, • daje direktorju javne agencije usmeritve in navodila za delo, • odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali ustanovitvenim aktom. • Svet oziroma osebe, ki jih svet pooblasti, lahko pregledujejo poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javne agencije. Direktor mora svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o opravljanju nalog v zvezi z zadevami iz svoje pristojnosti.«

11. Strokovne komisije Javne agencije za knjigo • Osnutek zakona določa, da bo imela Javna agencija za knjigo štiri strokovne komisije: • Strokovno komisijo za knjižno in revijalno produkcijo s področja leposlovja, • Strokovno komisijo za knjižno in revijalno produkcijo s področij znanosti, • Strokovno komisijo za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture in • Strokovno komisijo za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike.