zgodovina alpinizma doma in v svetu n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
ZGODOVINA ALPINIZMA DOMA IN V SVETU PowerPoint Presentation
Download Presentation
ZGODOVINA ALPINIZMA DOMA IN V SVETU

Loading in 2 Seconds...

  share
play fullscreen
1 / 27
Download Presentation

ZGODOVINA ALPINIZMA DOMA IN V SVETU - PowerPoint PPT Presentation

lani
381 Views
Download Presentation

ZGODOVINA ALPINIZMA DOMA IN V SVETU

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. ZGODOVINA ALPINIZMA DOMA IN V SVETU ALPINISTIČNA ŠOLA AS AJDOVŠČINA JANUAR 2007 PREDAVA: Ožbej Marc

  2. CILJI TEME • SPOZNAVANJE DOLGOLETNE GORNIŠKE TRADICIJE IN NJENIH GLAVNIH POUDARKOV DOMA IN V SVETU • SLOVENSKA GORNIŠKA ZGODOVINA KOT DEL ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA • SPOZNAVANJE NAJPOMEMBNEJŠEGA GORNIŠKEGA SLOVSTVA

  3. ZGODOVINA SLOVENSKEGA ALPINIZMA Prazgodovina in stari vek • kamenodobni lovec (Potočka zijalka), nabiralništvo, • živinoreja.

  4. SREDNJI VEK • lov in planšarstvo (v 11. stoletju omenjen Triglav, 1268 Olševa, 1494 planina Zajezeri, 1499 Brana, Planjava, Ojstrica, 1573 Mangrt itd.).

  5. NOVI VEK • prvi pristopi domačinov (lovci, pastirji, zeliščarji, rudosledci, zemljemerci; • 1778 prvi pristop na Triglav (Luka Korošec, Miha Kos, Štefan Rožič, Lovrenc Willomitzer); • Valentin Stanič - prvi alpinist Vzhodnih Alp (1800 leta drugi na Grossglocknerju, 1801 prvi na Watzmannu); • nemško-avstrijske planinske organizacije na naših tleh in njihov potujčevalni značaj;

  6. NOVI VEK • Julius Kugy in odkrivanje Julijskih Alp, knjige, gorski vodniki iz Trente: Jože in Andrej Komac, Anton Tožbar-Špik, z bohinjsko-savske strani: Škantar, Rabič, Klinar, Pečar, Rogar itd.; • 1891 Ivan Berginc Štrukelj prvi vzpon po Severni steni Triglava;

  7. Novi vek • Henrik Tuma - eden od začetnikov slovenskega alpinizma (Pomen in razvoj alpinizma 1930, Imenoslovje Julijskih Alp); • piparji (Hauptman, Korenčan, Škof).

  8. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO • ustanovljeno 27. 2. 1893 v Ljubljani, narodnoobrambni pomen • 1895 glasilo Planinski vestnik, • 1906 Nemška smer v Severni steni Triglava; • 1910 Slovenska smer Tume in Jožeta Komaca v Triglavu; • Jakob Aljaž (narodnostni boj, Aljažev stolp, Kredarica, Vrata),

  9. 1908-1914 drenovci (Bogomil Brinšek, Rudolf Badjura, Pavel in Jože Kunaver, Kovač, Michler), alpinizem, zimski alpinizem fotografiranje, smučanje, jamarstvo; • Fran Tominšek (predsednik SPD 1908-1931), pisatelj Janko Mlakar; • 1912 ustanovitev gorske reševalne službe v Kranjski gori (Tičar, Demšar). – pomen dr. Breclja iz Žapuž pri Ajdovščini

  10. ALPINIZEM PO PRVI VOJNI • obnova SPD; Alojzij Knafeljc in označevanje poti z markacijami; • 1921 Turistovski klub Skala napredek alpinizma (alpinistika, smučanje, kulturna dejavnost; od leta 1922 predsednik Janko Ravnik; brata Kajzelj, Kveder, Topolovec); • 1924 Klement Jug in njegov pomen; • Gorenjska (zlata naveza Čop-Potočnik-Tominšek) in Skalaška v Triglavu (Jesihova-Gostiša)

  11. ZLATA NAVEZA

  12. PO PRVI VOJNI • tujci pri nas (1933 Schinko-Bischofberger v Frdamanih policah, 1934 Aschenbrenner-Tiefenbrunner v Travniku); • 1934 ustanovljen plezalni odsek pri SPD; • 1936 založba Planinska matica (revija, knjige, zemljevidi); • zimski alpinizem (Župančič, Čop, Potočnik, Frelih, Modec, Režek, Kemperle, Korenini, Lipovšček, More, Brojan, Arih),

  13. PO PRVI VOJNI • 1941 smer Herle-Vršnik v Ojstrici (prvi zavrtani klin); • 1942 Hornova smer v Jalovcu pozimi (Arih).

  14. PO DRUGI VOJNI • 1945 Osrednji steber v Triglavu (Joža Čop, Pavla Jesihova); ČOPOV STEBER • 1948 Planinska zveza Slovenije - PZS (Košir), Planinska zveza Jugoslavije; prvič ponovitev Aschenbrennerjeve smeri v Travniku (Kočevar-J. Frelih), • 1952 nesreča v Špiku, kriza in preoblikovanje GRS;

  15. PO DRUGI VOJNI • 1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja Kersnik; • 1963 1. slovenska odprava v Kavkaz; • 1964 1. odprava Akademskega PD v bolivijske Ande, PD Ljubljana Matica na Spitzberge; • 1966 Francoska diretisima v Zahodni Cini (Mahkota-Ščetinin); • 1967 1. odprava v Pamir; Bonattijev steber v Druju; • 1968 Čopov steber v Triglavu pozimi (Belak-Kunaver-Sazonov), Walkerjev steber v Grandes Jorasses (Kofler-Mlekuž, Ažman-Brojan, Maležič-Čopič), 1. odprava v Hindukuš (Kunaver);

  16. PO DRUGI VOJNI • 1973 Črna stena v Triglavu (Belak-Manfreda), Japonska diretisima v Eigerju (Kotnik-Verko); odpravi v Hoggar in Yosemite (smer Salathe); • po letu 1975 odlične nove smeri pri nas in v tujini, več odprav v južnoameriške Ande in uspešnih himalajskih odprav, • 1978 obisk naveze Bergant-Tomazin v ZDA in njun začetek prostega plezanja klasičnih smeri pri nas.

  17. OSEMDESETA LETA • 1981 nova smer v južni steni Aconcague (Gantar, brata Podgornik, Rejc); • l982 zimske ponovitve Peternelove s Čopovim stebrom, Cihulove; • prvi vzponi v Patagoniji; kasneje dve novi smeri v Fitz Royu, dve v Cerro Torreju itd.; • številni alpinisti plezajo vedno težje smeri pri nas in v tujini (Knez, Karo, Jeglič, Podgornik, Česen, Kozjek, Svetičič, od žensk pa Painkiherjeva in Frantarjeva); težavnost novih smeri se je pomaknila nad VIII. stopnjo, kvaliteta je rasla v različnih smereh:

  18. OSEMDESETA LETA • solo vzponi v težkih smereh, zimski in ledni solo vzponi 1988 Trije zadnji problemi Alp pozimi - Česen, 1990 Harlinova smer v Eigerju - Svetičič), proste ponovitve nekoč tehničnih smeri (Goba v Ospu - Rehberger in Slabe), težke prvenstvene smeri 1985 Algebra v Travniku - Karo in Knez), nove težnje - plezanje zaledenelih slapov (Lucifer - Matijevec, Oblak in Vidmar), alpinistično smučanjc (Sinji slap - D. Karničar), plezanje kratkih, zelo težkih smeri X. in višje stopnje, tekmovalno plezanje v naravnih in umetnih stenah; osvajanje najvišjih gora Himalaje in vseh celin (Grošelj); • Franček Knez, številne nove kvalitetne smeri; • Tomo Česen, solo prvenstveni vzponi, 1989 Kumbakarna, 1990 Lotse.

  19. NAŠE HIMLAJSKE ODPRAVE • 1960 1. JAHO, Trisul II in III, vodja S. Kersnik • 1969 3. JAHO, Anapurna II, vodja A. Kunaver • 1974 5. JAHO, Kangbačen, vodja T. Škarja • 1975 6. JAHO, Makalu, južna stena, vodja A. Kunaver • 1976 Trisul, vodja T. Sazonov • 1977 Gašerbrum I, jugozahodni greben, vodja J. Lončar • 1979 Everest, zahodni greben, vodja T. Škarja

  20. 1981 Lotse, južna stena, vodja A. Kunaver Daulagiri, južna stena, vodja S. Belak • 1984 Manaslu, Tirolska smer, vodja A. Kunaver Čo Oju, južna stena, vodja M. Pečovnik • 1985 Jalung Kang, severna stena, vodja T. Škarja Daulagiri, vzhodna stena, vodja S. Belak • 1986 Ama Dablam, južna stena, vodja D. Berljak Broad Peak, Gašerbrum II, K 2, vodja V. Grošelj

  21. ODPRAVE • 1989 Kumbakarna, severna stena, vodja T. Česen Everest in Lotse čez Južno sedlo, vodja J. Poposki Gangapurna, severna stena, vodja F. Pušnik Bagirati II, jugozahodna stena, vodja F. Knez Šiša Pangma, jugozahodna stena, vodja T. Škarja • 1990 Lotse, južna stena, vodja T. Cesen Nanga Parbat, Schellova smer, vodja T. Golnar Bagirati III, vodja Karo-Jeglič Everest, Južno sedlo, vodja T. Jamnik • 1991 Kangčendzenga, južna stena, vodja T. Škarja Anapurna, zahodna stena, vodja S. Svetičič • 1992 Čo Oju, Japonska var. Tichijeve smeri, vodja F. Urh Melungtse, jugovzhodna stena, vodja A. Štremfelj

  22. ZGODOVINA ALPINIZMA V SVETU • PRAZGODOVINA: gore kot bivališča bogov, v gore začnejo zahajati lovci, rudarji • STARI VEK: trgovske in vojaške poti čez prelaze (Hanibal) • SREDNJI VEK: vzponi aztekov nad 6000m, vzpon na Fudžijamo

  23. NOVI VEK • 1492 vzpon na Mont Aiguille 2097 m – prva uporaba vrvi, lestev, zagozd • 1536 “Planine” prvo književno delo o gorah (hrvat Petar Zoranič) • 1786 Mont Blanc • 1799 Grossglockner • Prva združenja (gorskih vodnikov v Chamonixu, Alpine club v Londonu)

  24. KLASIČNA DOBA ALPINIZMA • 1865 preplezan Matterhorn • Nove planinske organizacije (Avstrija, Švica, Itlaija, Poljska) • Prvi plezalci brez vodnikov • 1829 Ararat • 1874 Elbrus • 1897 Aconcagua • Začetki smučanja

  25. MODERNI ALPINIZEM • Najprej so plezali samo z vrvjo • Prve uporabe vponk in klinov • Začetel zimskih vzponov na vrhove • Razmah lednega plezanje • Comici in razvoj tehničnega plezanja • Preplezani trije zadnji problemi alp (severna stena Matterhorna, Grand Jorassesa, Eigerja) • 1932 ustanovljen UIAA

  26. PO DRUGI VOJNI • 1950 prvi vzpon na 8000 – Anapurna • 1953 Mont Everest in Nanga Parbat • Razmah Himalaizma, številne odprave na vrhove in stene • Težnja po plezanju vse težjih smeri na solo način. Razvije se alpinistično smučanje in plezanje po zaledenelih slapovih, moderni vzponi na alpski način, balvansko plezanje, športno plezanje

  27. Hvala za pozornost!