1 / 7

Žogica Nogica za začetnike Barbara Upale Osnovna šola Matije Čopa Kranj

Žogica Nogica za začetnike Barbara Upale Osnovna šola Matije Čopa Kranj.

kueng
Download Presentation

Žogica Nogica za začetnike Barbara Upale Osnovna šola Matije Čopa Kranj

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Žogica Nogica za začetnike Barbara Upale Osnovna šola Matije Čopa Kranj

  2. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO UREa) Kako osmisliti pouk za otroka priseljencev, ki ne zna nič slovensko, da bo lahko skupaj s sošolci aktivno sodeloval pri uri?b) Predlog učiteljice: ure, ki so v okviru projekta namenjene otroku priseljencev, naj izvajam pri redni uri slovenščine s celim razredom.c) Žogica Nogica.

  3. IZHODIŠČA ZA UČENJE BESEDIŠČAa) Prirejeno besedilo zgodbe Žogica NogicaJana Malika.b) Izbor nekaj ključnih in uporabnih besed, besednih zvez.c) Besede, ki poimenujejo glavne osebe: dedek, babica, Žogica Nogica, zmaj.č) Besedne zveze za čustvena stanja in za zadovoljevanje konkretnih potreb: žalostna sem, strah me je, vesela sem, srečna sem, žejna sem, lačna sem.

  4. IZHODIŠČA ZA UČENJE BESEDIŠČA d) Nadgradnja besedišča – semantična polja: družina, hrana in pijača, poklici, živali. e) Besede naj bodo postavljene v kontekst: ob izbranih samostalnikih uporabimo glagole, čim prej tudi pridevnike in prislove.f) Primer: izhodiščna beseda za oblikovanje pomenskega polja besed je pomaranča – širitev besedišča naj ne poteka samo na ravni nadpomenka – podpomenke, temveč vključimo tudi glagole in stalne besedne zveze: jesti, piti, rad jesti/piti, pridevnike za opisovanje okusa hrane in pijače, časovne prislove za dele dneva ipd.

  5. IZHODIŠČA ZA UČENJE SLOVNICEa) Poučevanje slovnice: implicitno in brez uporabe metajezika.b) Besedilo je prirejeno tako, da: – so vsi glagoli v 3. osebi ednine in v sedanjiku; – so vsi uporabljeni samostalniki v 1. ali 4. sklonu; – so izrazi za čustva v obliki za ženski in moški spol.

  6. IZVEDBA URE a) Krog.b) Velike slike ključnih besed.c) Otroci so si zlahka zapomnili besedilo, sledili njegovi logiki in ga ponavljali skupaj z mano (v zborčku).č) Dodali so svoje zamisli.d) »Igrajmo se besede« s pomočjo slik in pantomime tudi v podaljšanem bivanju.

  7. DOSEŽENI CILJI a) Primarni cilj je bil doseči, da bi deklica čim bolj spontano, neprisiljeno in enakovredno sodelovala pri pouku ter da bi imela občutek, da razume in zmore.b) Pomemben cilj je bil pomagati deklici, da bi se lažje vključila v novo okolje s pomočjo svojih sošolcev.c) Ne nazadnje pa je bilo ključno tudi pokazati učiteljici, kako se lotiti poučevanja slovenščine kot tujega jezika.

More Related