150 likes | 912 Views
Nostoc sp. – Nostok Cianophiceae – Modrozelene cepljivke. Faza cepitve. Citoplazma z DNA, fotosintetskimi pigmenti. Cenobij – enocelični organizmi povezani v nitko Sluz – galerta Večje celice – heterociste namenjene vezavi dušika iz zraka, pogosto na koncu nitke.
E N D
Nostoc sp. – Nostok Cianophiceae – Modrozelene cepljivke Faza cepitve Citoplazma z DNA, fotosintetskimi pigmenti Cenobij – enocelični organizmi povezani v nitko Sluz – galerta Večje celice – heterociste namenjene vezavi dušika iz zraka, pogosto na koncu nitke
Allium cepa – Navadna čebula Alliaceae - Lukovke Celična stena s piknjami vakuola Jedro (na periferiji), celični lumen napolnjuje vakuola Citoplazma s celičnimi organeli se pretaka po celicah
Aspidistra elatio – Ščitovka Liliaceae - Lilijevke Celična stena s piknjami Plastid – kloroplast, obročkasta DNA, stroma, dvojna membrana Citoplazma
Capsicum annum – Paprika Solanaceae - Razhudnikovke kromoplasti Barvila: - karoteni – oranžno rdeči - ksantofili – rumeni Kapseicin – povroža pečenje Sive oljne kapljice v citoplazmi
LEVKOPLASTI • Kopičijo snovi – so založni levkoplasti • Ne kopičijo snovi – epidermalni levkoplasti • Založni levkoplasti: - amiloplasti; skladiščijo škrob, so pogosti • - proteinoplasti; skladiščijo beljakovine, so redki • - elajoplasti; skladiščijo maščobe, so redki • - Odrasel amiloplast – škrobno zrno
Solanum tuberosum – Krompir Solanaceae - Razhudnikovke Tvorni center Plasti škroba Škrobna zrna – enostavna (en tvorni center), asimetrična
Phaseolus vulgaris – Fižol Faboceae - Metuljnice Razpoka Koncentrične plasti škroba Penostavno simetrično škrobno zrno
VAKUOLA • Mehanska funkcija – daje oporo celici • Založna funkcija: • Primarni metaboliti, potrebni neposredno za življenje (OH,beljakovine in maščobe) • Sekundarni metaboliti • Alkaloidi (vsebujejo N): nikotin, tein, kofein, morfin, atropin • Glikozidi: cianogeni, srčni?… • Tanini • Barvila (antociani) • Oksalna kislina (kalcijev oksalat)
Ricinus communis – Ricinus, Kloščevec Euphorbiaceae - Mlečkovke beljakovinska vakuola .. . . . . . . . . raztopina beljakovin in fitina sušenje beljakovinski kristaloid tonoplast ALEURONSKO ZRNO globoid iz fitina RICIN – zelo strupena snov
Allium cepa – Navadna čebula Alliaceae - Lukovke Kristali Ca(COO)2 x 1H2O Ca(COO)2 x 2H2O
Agave americana – Agava Agavaceae - Agavovke Snop rafidov Ca(COO)2 x H2O Idioblast Vodni parenhim
Cyclamen purpurascens– Ciklama Primulaceae - Jegličevke turgescentna vakuola reže celična stena
CELIČNA STENA • Imajo jo vse rastlinske celice • Fragmoplast – predel, kjer nastane nova celična stena pri delitvi, snov iz GA in ER, celična stena raste iz sredine proti zunanjosti • Osrednja lamela: iz pektinov (OH povezan s Ca mostički, negibljivost zaradi otrdele strukture • Primarna celična stena: iz pektinov, hemiceluloz, celuloze (10%) • Sekundarna celična stena: iz pektinov, hemiceluloz, celuloze (90%) osrednja lamela jedro prim. cel. stena sek. cel. stena
SEKUNDARNE SPREMEMBE CELIČNE STENE • Lignifikacija (olesenitev); v steno se nalaga lignin, povečanje mehanske trdnosti celične stene • Suberinizacija (oplutenitev): nalaganje plute, suberina, hidrofobna snov, krovna tkiva, vodoodporno in ne gori • Kutinizacija: kutin, epidermalne celice • Mineralizacija: CaCO3, SiO2, obramba pred herbivori • Pigmentacija • Nalaganje založnih snovi (polisaharidov)
Aspidistra elatio – Ščitovka Liliaceae - Lilijevke celična stena piknje – od zgoraj jedro piknje – od strani