Šmarješke toplice, 15. 05. 2006

1. RAZVOJ PODEŽELJA V OKVIRU REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA JV SLOVENIJO 2007-2013(delavnica za pripravo RRP JV Slovenije) Šmarješke toplice, 15. 05. 2006 Igor HROVATIČ univ. dipl. ing. kmet

2. Politika razvoja podeželja 2007 do 2013 –shema organiziranosti Razvoj podeželja 2007-2013 Os « LEADER »(min. 5%; nove DČ:2,5%) 3. osKakovost življenja+Diverzifika-cija (min. 10%) 2. os Varovanje okolja +Upravljanje z zemljišči (min. 25%) 1. os Konkuren-čnost (min. 10%) Enoten sistem programiranja, financiranja in nadzora Evropski sklad za razvoj podeželja Vir: Evropska komisija (2005); MKGP (2005)

3. Predlagani nabor ukrepov 2007-2013 Os 1: Konkurenčnost agroživilstva in gozdarstva

4. Predlagani nabor ukrepov 2007-2013 Os 2: Izboljšanje okolja in podeželja

5. Predlagani nabor ukrepov 2007-2013 Os 3: Povečevanje kakovosti življenja na podeželju in ekonomske diverzifikacije

6. Predlagani nabor ukrepov 2007-2013(IV) Os Leader:

7. Predstavitev regije Območje JV Slovenije zavzema 267.500 ha, od tega imajo kmetije v uporabi 102924 ha vseh zemljišč, oz. 48028 ha vseh kmetijskih zemljišč. Na območju regije je evidentiranih 9530 družinskih kmetij Živinoreja ostaja najpomembnejša panoga v kmetijstvu Velikostna sestava kmetij je zelo neugodna in ne zagotavlja ekonomske moči kmetij, Območje je zelo primerno za ekološko kmetovanje, Nizka ekonomska moč kmetijskih gospodarstev, Relativno slabo razširjene dopolnilne dejavnosti, Nizka izobrazbena raven, Trženje lastnih blagovnih znamk je dokaj skromno,

8. Predstavitev regije I • Območja Natura 2000: Krakovski gozd-Šentjernejsko polje in Kočevsko –Kolpa z varstvenimi cilji: ohranitev ekoloških značilnosti gozdov, ohranitev krajine, ohranitev visokodebelnih sadovnjakov, zagotovitev miru okoli gnezdišč, zlasti na vznemirjanje občutljivih ptic. • Potencialna območja Natura 2000: v občinah Trebnje, Metlika, Črnomelj, Novo mesto in Škocjan, reka Krka, Kočevsko in Gorjanci , • Pretežni del območja je opredeljeno kot območje s težjimi pridelovalnimi razmerami (razen določena območja v občinah Novo mesto, Trebnje, Šentjernej in Škocjan)

9. Predstavitev regije II • Velik delež gozdov (območje OE Novo mesto 94.346 ha oz. 62% gozdnatost, OE Kočevje 91.845 ha oz. 78% gozdnatost, • Vegetacija: OE Novo mesto OE Kočevje

10. Predstavitev regije III • Na območju ZGS OE Kočevje prevladujejo gozdovi v državni lasti • Na območju ZGS OE Novo mesto prevladujejo gozdovi v zasebni lasti (74%) • Območje je izredno primerno za izkoriščanje obnovljivih virov energije

11. Koriščenje finančnih sredstev v regiji od leta 2002-2006 iz strukturnih skladov EU SAPARD • Višina investicij 2,1 mlrd SIT, • sofinanciranje v višini 1,1 mlrd SIT, kar predstavlja 11% vseh sredstev SAPARD za celotno Slovenijo, • 17% sredstev namenjenih za prestrukturiranje živilskopredelovalne industrije (področje mesa), • 45% sredstev je bilo namenjenih za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev (področje živinoreje in kmetijska mehanizacija), • 8% sredstev za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (predvsem turizma na kmetijah), • 30 % sredstev za izboljšanje infrastrukture na podeželju (izgradnja vodovodov).

12. Koriščenje finančnih sredstev v regiji od leta 2002-2006 iz strukturnih skladov EU EPD (1. in 2. javni razpis) • Investicije v višini 890 mio SIT, • sofinanciranje v višini 308 mio SIT, • 26% sredstev za prestrukturiranje živilskopredelovalne industrije (predelava vina, sadja in mesa), • 37% sredstev za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev (nakup kmetijske mehanizacije, živinorejo, vinogradništvo in vinarstvo), • 25% sredstev za investicije v dopolnilne dejavnosti (turizem na kmetijah in predelava sadja), • 11% sredstev za investicije v gozdove in • 1% sredstev je bilo namenjenih za področje ribogojstva.

13. Razvojne prednosti Ključne razvojne prednosti razvoja podeželja JV Slovenije so: • razgibana in zanimiva krajna, kjer se ni uveljavilo intenzivno kmetijstvo in gozdarstvo • Do pomena prihaja sonaravni in ekološki način pridelave hrane, ki jo je možno tudi primerno tržiti. To dokazujejo tudi določene uveljavljene blagovne znamke. • Institucije, ki delujejo v regiji so usposobljene na področju izobraževanja, svetovanja in pripravo razvojnih programov.

14. Slabosti (po SWOT analizi) Ključne slabosti v regiji predstavljajo: • onemogočanje razvoja konkurenčnega kmetijstva zaradi naravnih dejavnikov, predvsem neugodna sestava tal in relief, • slaba ekonomska in finančna moč kmetij, • neugodna posestna, starostna in izobrazbena struktura.

15. Razvojne priložnosti Razvojne priložnosti regije so: • izjemna naravna pestrost območja, • priznana dodatna vloga kmetijstva na podeželju, vključno z gozdarstvom, tudi na nivoju države, predstavlja izredno priložnost za trženje izdelkov z blagovno znamko, za razvoj turizma, dopolnilnih dejavnosti in podjetništva.

16. Razvojne nevarnosti • Razvojno nevarnost predstavlja predvsem (ne)ustrezna politika kmetijstva in razvoja podeželja države. Ob nestimulativni politiki, neusklajenem delovanju institucij, neorganiziranosti, lahko pričakujemo opuščanje kmetijske dejavnosti in povečanja nezaposlenosti.

17. VIZIJA RAZVOJA • V JV Sloveniji kmetijstvo ostaja poglavitna dejavnost na podeželju. Njegova vloga se ne bo odražala samo v njegovi proizvodni funkciji, ampak priznavanju njegove večfunkcionalnosti , • Pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti in podjetništva bodo temeljili predvsem na izkoriščanju domačih zmogljivosti (predelava lesa, zelišča, lovstvo …). Razvoj turizma na podeželju bo slonel na naravni, kulturni, etnološki in tehnični dediščini, ekološkem kmetovanju, gozdarstvu, lovstvu in ribolovu. • Potrebno je graditi tudi na izboljšanju izobrazbene strukture ljudi na podeželju predvsem s pripravo ustreznih izobraževalnih programov.

18. CILJI na področju razvoja podeželja v regiji • tehnološko prilagajanje standardom in strukturne izboljšave, potrebne za dvig učinkovitosti v kmetijstvu v regiji, • krepitev učinkovitosti, spodbujanje inovativnosti, izboljšanje kakovosti ter skrb za okolje v predelavi in trženju kmetijskih, živilskih in gozdarskih proizvodov, • zgradba razpoznavne blagovne znamke, trženje, • pridobivanje surovin za obnovljive vire energije, • izboljšanje učinkovitosti pri gospodarjenju z gozdovi in povečanje gospodarske vrednosti gozdov, • trajnostno gospodarjenje z gozdovi, • zvišanje poklicne usposobljenosti kmetov in zasebnih lastnikov gozdov , • ohranjanje posebnih naravnih značilnosti regije, kot so traviščni habitati, travniki, gozdne jase, visokodebelni sadovnjaki in vodni viri,

19. ohranjanje tradicionalnih praks (opravil) v kmetijstvu, • ohranjanje avtohtonega genetskega materiala, • aktiviranje podjetniških potencialov na podeželju – tako z diverzifikacijo kmetijskih gospodarstev v nekmetijske dejavnosti, kot tudi s spodbujanjem ustanavljanja in razvoja mikropodjetij (konkurenčne prednosti podeželja: tradicionalna znanja, delovna sila, surovine), • ureditev izgleda vasi, oživitev izumrlih vasi oz. vaških jeder, obnova večnamenskih objektov, • ustrezna pokritost s potrebno telekomunikacijsko infrastrukturo (npr. internet), • ureditev turistične infrastrukture, obnove kulturne in naravne dediščine, oživljanje običajev

20. Ukrepi za doseganje ciljev • Ukrep 1: konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva • Ukrep 2: izboljšanje podeželja s trajnostno rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč • Ukrep 3: ekonomska diverzifikacija in izboljšanje kakovosti življenja na podeželju (diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, podjetništvo, turizem, obnavljanje in ohranjanje kulturne in naravne dediščine)

21. Ukrep 1: konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva • V regiji bomo podpirali predvsem prestrukturiranje kmetijstva, živilskopredelovalne industrije in gozdarstva z izvajanjem ukrepov po štirih prednostnih nalogah: • posodabljanje in prestrukturiranje kmetijstva, • dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi in predelavi kmetijskih, živilskih in gozdarskih proizvodov, • trajnostno in ekonomsko učinkovitejše gospodarjenje z gozdovi in • dvig ravni usposobljenosti in povečanje zaposljivosti v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu.

22. Ukrep 2: izboljšanje podeželja s trajnostno rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč • Ukrep deluje v smeri ohranjanja značilne kulturne krajine, ki je pomemben element estetske in okoljske prepoznavnosti JV Slovenije, krepi pa se tudi turistični potencial, • Z naravi prijaznimi tehnologijami kmetijstvo varuje vode, predvsem kvalitetno pitno vodo. Te tehnologije zagotavljajo dolgoročno zmanjševanje potencialnega onesnaženja voda z onesnaževalci kmetijskega izvora, predvsem s hranili in ostanki FFS ter vplivajo na dolgoročno izboljšanje kvalitete voda (podpora sonaravnemu kmetovanju, integrirani pridelavi in ekološkemu kmetovanju), • Na območjih Natura 2000 in območjih visoke naravne vrednosti je še posebej pomembno prilagajanje kmetijskih praks in izogibanje tehnologijam, ki lahko povzročijo neželene trende izginjanja živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov.

23. Ukrep 3: ekonomska diverzifikacija in izboljšanje kakovosti življenja na podeželju • S spodbuditvijo podjetniške aktivnosti ter usposabljanjem se bo prispevalo k izkoriščanju razvojnih potencialov ter zmanjšanju razlik med mestom in podeželjem. • Zelo pomembna sta tudi izgled in arhitektura vasi in naselij, zato je na podeželju v regiji potrebno izboljšanje zaposlitvenih možnosti na podeželju in izboljšanje kakovosti življenja na podeželju.

24. Projektni predlogi Ekološko kmetijstvo • pridelava na tradicionalen način, z ustrezno tehniko in opremo, • Eko kmetija in turizem • Ekološko sadjarstvo • Rastlinske čistilne naprave

25. Naravna, kulturna in tehniška dediščina • Gozdarska tehnika v Rogu • Ureditev mlinov na Kolpi, Krki in drugje, ureditev žag • Muzeji na prostem • Revitalizacija steljnikov, tudi za turistične namene • Ureditev vasi in vaških središč z avtobusnimi postajališči, otroškimi igrišči … • Ohranjanje in ureditev kozolcev, podov tudi za prenočitvene kapacitete • Projekt etnološki park Zagraški log • Obnova starih domačij

26. Trženje in oblikovanje blagovnih znamk • Izdelava blagovnih znamk za posamezne subregije • Formiranje in organiziranje lokalne tržnice • Trženje preko društev na podeželju (peka kruha …) • Zaščita blaga geografskega porekla (jagnjetina, med, belokrajnska pogača…) • Vzpostavitev odkupne mreže za odkup izdelkov • Trženja v okviru VTC z vključevanjem ostale ponudbe (npr. reke Kolpe)

27. Razvojni projekti • Izobraževanje kmetov (tuji jeziki, priprava hrane, pogrinjkov, gostoljubnosti …), čebelarjev • Infrastruktura: ureditev pešpoti, kolesarskih poti, jahalnih poti s privezi in napajališči, jahalnih centrov, hipoterapija, • Predelava: suhomesnatih izdelkov (priprava, sušenje, zorenje), predelava ovčjega mesa, sadja in zelenjave, zelišča • Čebelarstvo: čebelarski center Podstenice (pridelava medu, vzreja matic, ureditev muzeja, turizem, tematske poti…), razvojne spodbude čebelarjem, mobilne polnilnice, plemenilne postaje, prostor za ocenjevanje medu, promocija in trženje • Turizem: gozdarski turizem (lovske koče, kolesarjenje, pohodništvo), specializacija tur. kmetij po različnih ciljnih skupinah, aktiviranje zidanic, turistične destinacije v okviru VTC in CRPOV, turizem ob Krki, turistična vas v povezavi z smučiščem, zagotovitev zadostnih nastanitvenih kapacitet • Biomasa: objekti za predelavo bioplina, uporaba lesne mase za daljinsko ogrevanje, formiranje celovite storitve od surovine do toplote, el. energije… • Ribolov