1 / 25

HIŠNI OBISKI NEKOČ

HIŠNI OBISKI NEKOČ. France Urlep. Medicina v 20. stoletju. Razvoj specialističnih strok diagnostika Rtg, EKG, EEG, UZ CT. MR Položaj splošne medicine Fonendoskop, RR Delovne skupine specialistov Dispsnzerji. Razvoj splošne medicine. Kriza stroke sredi 20. stoletja v Evropi

jesse-burnett
Download Presentation

HIŠNI OBISKI NEKOČ

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. HIŠNI OBISKI NEKOČ France Urlep

  2. Medicina v 20. stoletju • Razvoj • specialističnih strok • diagnostika • Rtg, EKG, EEG, UZ CT. MR • Položaj splošne medicine • Fonendoskop, RR • Delovne skupine specialistov • Dispsnzerji

  3. Razvoj splošne medicine • Kriza stroke sredi 20. stoletja v Evropi • Eksperti v Ženevi 1963 Jugoslavija prva uvedla specializaijo SM 1965 V Sloveniji pričetek 1968 • Razvoj v vzhodni Evropi in v Jugoslaviji • Zahteve za renesanco SM v Evropi • Odziv v Jugoslaviji

  4. Zdravniki v Slovenijiv 20. stoletju • Leta 1900 na Kranjskem 6o zdravnikov • Leta 1927 v Sloveniji okoli 400 zdravnikov Leta 1939 v Dravski banovini 700 zdravnikov Specialisti z opravljenimi specialističnimi izpiti redki Po vojni – veliko pomanjkanje zdravnikov Sredi 50. let – prvi doma izšolani zdravniki Leta 2000v Sloveniji5000zdravnikov

  5. Razvoj splošne medicine1960 -1990 V 60. letih razvoj socializiranega zdravstvenega sistema V 70. letih prvi raziskovalni projekti prvi magisteriji in doktorati V 80. Letih Učne delavnice prvi akademski učitelji ustanovljen Kolegij za splošno medicinona MF

  6. Prva učna delavnica 1986 • Nov izraz • Nova učna metoda • Svojska oblika podiplomskega izpopolnjevanja zdravnikov splošne medicine

  7. Prvi učbenik 1992 • Avtorji: • Božidar Voljč • Tone Košir • Igor Švab • France Urlep

  8. Splošna medicinaSlovenska definicija v prejšnjem stoletju Splošna medicina je stroka, ki dolgoročno vodi in obravnava slehernega posameznika in skupnost z vsemi vrstami zdravstvenih motenj ob upoštevanju in aktivnem sodelovanju celovite osebnosti in slehernega okolja

  9. Prva raziskovalna tema slovenskih zdravnikov splošne medicine je bil hišni obisk • Joško Majhen: 1975, 1976, 1979, 1982 • Tone Košir 1978, 1979, 1982, • Rudi Lovrec 1982 • Darinka Grmek 1982 • Nikola Krstić 1983 • France Urlep 1985, 1986, 1988, 1992 • Igor Švab 1996 • Janko Kersnik 2001. 2002 • OBJAVE: Zdravstveni Vestnik, Medicinski Razgledi, Novis, Praxis medici, Materiali strokovnih srečanj v Škofji Loki in Portorožu

  10. In na tujem.. • Prvi ki je v srednji Evropi sistematično proučil hišne obiske je bil leta 1981 dunajski zdravnik splošne medicine Hans Toenis

  11. Hišni obiski leta 1974 in 1984

  12. Število prvih pregledov na 1 hišni obisk

  13. Vzroki za upadanje obiskov • Boljša opremljenost ambulant • Porast osebnih avtomobilov • Izboljšane cestne razmere • Nove (gozdne) ceste na podeželju • Višji življenjski standard • Finančna destimulacija

  14. Kako smo razumeli hišni obiskv prejšnjem stoletju • K hišnemu obisku sili zdravnika spoznanje, da imata od njega koristi tako bolnik kot zdravnik. • . Zdravnik lahko na obisku zbere največ podatkov o bolniku in njegovem okolju. • Tako presodi, kako naj ukrepa, • da bo zdravljenje najbolj učinkovito.

  15. Na obisku se srečata bolnik in zdravnik na najbolj neposreden in tradicionalen način. • * • HIŠNI OBISK NAGLAŠA PREDVSEM ČLOVEŠKO PLAT ZDRAVNIŠKEGA POKLICA. • * • Ta oblika se vedno bolj duši ob znanstveni tehnološki in ekonomski prisili

  16. Kdo naj opravlja hišne obiske • Dežurni zdravnik ŽIVLJENJSKA OGROŽENOST AKUTNA PRITOŽBA BOLEČINA • Zdravnik, ki nadomešča VZDRŽEVANJE KONTINUITETE ZDRAVLJENJA SPREMINJANJE UKREPOV RUŠENJE ZAUPANJA • Družinski zdravnik POLEG KLINIČNIH VIDIKOV UPOŠTEVA ŠE PSIHIČNE, SOCIALNE IN EKSISTENČNE VIDIKE

  17. Kakšni so hišni obiski Neurgentni obiskiso tisti ki jih zdravnik opravi po izteku službenega časa. Nujni obiskipri poškodovancu se opravijo takoj: odstraniti je potreba življenjsko ogroženost, odločiti o transportu in zagotoviti varen prevoz. Nujni obiskipri boleznih :Na njih je potrebno razjasniti vzroke, odstraniti bolečino, pomiriti razburjenost in ukrepati glede nadaljnjih postopkov. Nočni obiskiprisvojiti načelo: takoj vstati in na pot!

  18. Zakaj na obisk • Prvi obisk:odločitev kako zdraviti; ali doma ali v bolnišnico • Ponovni obiskkontrola, morda.sprememba dgn in terapijeh. • Redni obiski pri kroničnih bolnikihsprotno opazovanje, prognoza, pregled in kontrola terapije • Obisk pri družiniob bolniku pogovor o problemih družine. Izhodišče za učinkovite preventivne in terapevtske posege • Obisk v bolnišniciMožnost pogovora z oddelčnim zdravnikom o negi in merah po odpustu iz bolnišnice • Pri neozdravljivih in umirajočihMožnost, da ostane bolnik v terminalni fazi doma med svojimi. Simptomatska terapija

  19. Diagnostični vidiki • Diagnoza bolezni Mnoge simptome vidijo v družini preje in objektivneje: dispnoe, delovna neučinkovitost, negotovost. Informacije v kopalnici, pregled v spalnici. • Diagnoza bolnikaOcena bolezenskega procesa: Bolnik v okolju med čistočo in nesnago, obiljem in revščino, veseljem in žalostjo.Pohištvo, slike, miselni svet. Zaključek: ali je bolnik sposoben premagovati življenjske težave za uresničitev ciljev • Diagnoza družineRazvojne faze družine, oblike komunikacij, krizne situacije. Tipično: kako prijavijo hišni obisk. Vedenje družinskih članov med obiskom.

  20. Terapija na hišnem obisku • Terapija je že zdravnikov prihod V svetu kjer je vse manj stikov med ljudmi je že prihod zdravnika, ki zna odvrniti grožnjo, terapevtska mera, ki odganja strah. • Zdravimo, ko poslušamo • Pomoč z nasveti • Pregled • Zdravila • Aktiviranje družine • Posredovanje drugih sodelavcev

  21. Honorarji za hišne obiske leta 1982

  22. O hišnem obisku so napisali • So hišni obiski, ki jih je potreba opraviti takoj, a v večini primerov je bolje če zdravnik malo počaka. Veliko “nujnih” obiskov se izkaže, da niso taki. Velikokrat je nujnost hišnega obiska močno pretirana samo zato, da bi bil zdravnik čimprej v hiši. Nanbolje je če reče: ”Da, prišel bom, ko končam ordinacijo. Če so s tem zadovoljni in ga ne kličejo ponovno ima še dovolj časa, da gre pred obiskom mirno na kosilo. • R.N. Braun: Lerbuch der Artzlichenalgemein Praxis

  23. O hišnem obisku so napisali • Zdravljenje na domu je ena prvobitnih oblik medicine, ki je prav v tej obliki capljala za razvojem medicinske znanosti. Še danes je zdravljenje na domu obdržalo prizvok zastarelih načinov diagnostične obdelave in terapevtskih postopkov. Zato je v očeh zdravnikov, ki ne delajo na terenu, zdravljenje na domu prej oporečno, s strokovnega gledišča kot pa ena od cenejših pa zato kar učinkovitih oblik dejavnosti terenskih zdravnikov • T Košir in J. Marolt: Zdravniški obisk na bolnikovem domu: Medicinski razgledi 1979

  24. O hišnem obisku so napisali • Pri pozivu na nočni obisk si moramo prisvojiti trdno načelo: vstati in takoj na pot, tudi če je človek še tako utrujen. Razprave po telefonu so sicer hvaležne, a nevarnost napačnih odločitev v polsnu je prevelika. Samo začetniki so ponavadi tako “hrabri”, da ponoči odlagajo odhod na obisk, kar prizadeti hitro opazijo. Medtem, ko se lahko zdravnik že pomirjen vrne in zaspi, pa “hrabri” še vedno ves buden in v skrbeh proučuje možne diferencialne diagnoze. • France Urlep: Hišni obisk Učbenik splošne medicine 1992

  25. Uveljavitev po letu 1990 1995 Katedra za družinsko medicino 2005 Nove poglede in sodobno vlogo hišnega obiska oblikuje nova generacija

More Related