iv zemnoalkalni metali iia grupa l.
Download
Skip this Video
Download Presentation
IV. Zemnoalkalni metali: IIA grupa

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 13

IV. Zemnoalkalni metali: IIA grupa - PowerPoint PPT Presentation


  • 714 Views
  • Uploaded on

IV. Zemnoalkalni metali: IIA grupa . berilium ( Be ) magenzium ( Mg ) kalcium ( Ca ) stroncium ( Sr ) barium ( Ba ) radium ( Ra )

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'IV. Zemnoalkalni metali: IIA grupa' - ivria


Download Now An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
iv zemnoalkalni metali iia grupa
IV. Zemnoalkalni metali: IIA grupa

berilium (Be)

magenzium (Mg)

kalcium (Ca)

stroncium (Sr)

barium (Ba)

radium (Ra)

  • Poteklo na nazivot zemnoalkalni metali: Starite hemi~ari go koristele nazivot zemji za site neorganski soedinenija {to bile nerastvorlivi vo voda i bile stabilini pri zagrevawe. Soedinenijata na zemnoalkatnite metali voglavno gi imaat ovie osobini.

Elektronska konfiguracija: ns2

  • Be: [He] 2s2
  • Mg: [Ne] 3s2
  • Ca: [Ar] 4s2
  • Sr: [Kr] 5s2
  • Ba: [Xe] 6s2
  • Ra: [Rn] 7s2

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide2
Vo elementarnite supstanci atomite na zemnoalkalnite elementi se povrzani so metalna vrska koja e pojaka od onaa na alkalnite metali, no sepak ne e osobeno jaka, zaradi anga`iraweto samo na dva valentni elektroni.

Nekoi svojstva na elementarnite supstanci na zemnoalkalnite metali

  • To~kite na topewe opa|aat dol` grupata, iako se javuvaat odredeni nepravilnosti vo trendot na opa|awe, {to e rezultat na nekoi specifi~ni svojstva na kristalnata struktura na elementarnite supstanci.
  • Va`no e da se obrne vnimanie na vrednosta za maliot jonskiot radius na Be2+ jonot. Ovoj faktor ima odlu~uva~ka uloga vo odnesuvaweto na Be, koj se karakterizira so drasti~no razli~ni svojstva od ostanatite elementi vo grupata.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide3
Energija na jonizacija, koeficient na elektronegativnost i standarden redoks potencijal na alkalnite metali
  • Energijata na jonizacija opa|a dol` grupata. Anomalijata kaj Ra ne e objasneta.
  • Vtorata energija na jonizacija e pribli`no dvojno pogolema od prvata energija, no tretata energija na jonizacija e drasti~no pogolema vrednost. Od ovaa pri~ina zemnoalkalnite metali ne gradat M3+ joni.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide4
Iako vtorata energija na jonizacija e pogolema od prvata, sepak zemnoalkalnite metali glavno obrazuvaat M2+ joni. Kako pri~ini mo`e da se navedat slednive:
  • M2+ jonot ima stabilna elektronska konfiguracija na prethodniot inerten gas.
  • Energijata na jonizacija e fizi~ka veli~ina {to se odnesuva na izoliran atom vo gasovita sostojba. Me|utoa, vo realnosta, M2+ jonite naj~esto se formiraat vo vodni rastvori ili se vgraduvaat vo jonski kristalni re{etki na soedinenijata {to pri toa gi gradat. Pri ovie procesi, se osloboduva energija ednakva na energijata na hidratacija (pri formiraweto na jonite vo vodni rastvori), ili energija ednakva na energijata na jonskata kristalna re{etka (pri formiraweto na jonsko soedinenie na soodvetniot zemnoalkalen element). Energijata na hidratacija ili energijata na jonskata kristalna re{etka e zna~itelno pogolema za M2+ jonite otkolku za M+ jonite, i daleku pove}e ja nadminuva energijata {to treba da se vlo`i za formirawe na M2+ jonot (odnosno vtorata energija na jonizacija). Taka, celokupniot energetski bilans e daleku popovolen pri formirawe na M2+ otkolku M+ joni.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide5
Niskite vrednosti za elektronegativnosta poka`uvaat deka oksidaciskiot stepen na ovie elementi vo site nivni soedinenija e pozitivna vrednost i deka tie gradat glavno jonski soedinenija (Isklu~ok e Be. Spored prirodata na hemiskata vrska, negovite soedinenija se pome|u jonskite i kovalentnite). Bidej}i pri toa anga`iraat dva elektroni, nivniot oksidaciski broj e sekoga{ +2.
  • Mnogu se karakteristi~ni visokite negativni vrednosti za standardniot redoks potencijal. Tie se skoro identi~ni so onie na alkalnite elementi. Toa poka`uva deka reakcijata M(s) M2+(aq) + 2e- se odviva mnogu lesno, odnosno deka zemnoalkalnite metali se silni elektrondonori, odnosno silni redukciski sredstva. Zatoa, tie reagiraat so vodata pri {to gi reduciraat protonite do elemenetaren vodorod:

M(s) + H2O(l) M2+(aq) + 2OH- (aq)+ H2(g)

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide6
Pregled na soedinenijata na elementite na IIA grupa

Soedinenijata na zemnoalkalnite metali imaat jonski karakter. Isklu~ok se soedinenijata na Be. Pri~ini za razli~noto odnesuvawe na Be se:

  • visoka energija na jonizacija;
  • visoka elektronegativnost;
  • mal jonski radius na Be2+ jonot.

Maliot radius na Be2+ jonot i negovata zna~itelna elektronegativnost vo odnos na drugite elementi vo grupata mu ovozmo`uvaat visoka polarizaciska mo} (sposobnost da privlekuva tu|i elektroni pri gradewe na soedinenija). Toa doveduva do visok stepen na kovalenten karakter na negovite soedinenija. Soedinenijata na Be stojat na “polovina pat” pome|u tipi~nite jonski i tipi~nite kovalentni soedinenija, i po ova svojstvo drasti~no se razlikuvaat od svojstvata na soedinenijata na ostanatite elementi vo grupata.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide7
Hidroksidite na site zemnoalkalni metali M(OH)2 se slabo rastvorlivi soedinenija. Nivnata rastvorlivost raste dol` grupata so porastot na jonskiot radius na metalniot jon.
  • Rastvorlivosta na sulfatite na zemnoalkalnite metali MSO4 opa|a dol` grupata. Ovoj trend osobeno e vidliv odej}i od Ca do Ra. Objasnuvaweto mo`e da se najde vo vrednostite za energijata na hidratacija i energijata na jonskata kristalna re{etka. Energijata na jonskata kristalna re{etka na site sulfati na zemnoalkalnite metali e otprilika identi~na. No, so porastot na jonskiot radius, opa|a energijata na hidratacija na metalniot jon (opa|a vrednosta na energijata {to se osloboduva pri hidratacijata na jonot). Taka, vkupniot eneretski bulans na rastvoruvaweto na sulfatite e se ponepovolen odej}i dol` grupata (opa|a vrednosta na oslobodenata energija na hidratacija {to treba da ja kompenzira energijata {to treba da se vlo`i za razru{uvawe na jonskata kristalna re{etka), {to doveduva do namaluvawe na rastvorlivosta.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

iv 1 biohemija na mg i ca
IV. 1 Biohemija na Mg i Ca

Pokraj Na+ i K+, jonite na megneziumot i kalciumot se najrasprostraneti joni na metali vo `ivite organizmi.

Nao|awe na Mg2+:

    • Mg2+ glavno se nao|a vo intracelularniot prostor. Negovata koncentracija e okolu 30 mmol/L.

Biohemiska uloga na Mg2+:

    • Mg2+ - stabilizacija i aktivacija na razli~ni enzimi’;
  • Ulogata na magneziumot glavno e povrzana so aktivacijata na enzimi koi{to vlijaat na nukleinskite kiselini (DNA i RNA). Kako primeri za vakvi enzimi mo`at da se navedat slednive: nukleazi, ligazi i topoizomerazi.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide9
Magneziumot se svrzuva za enzimot i vlijae na negovata struktura, so {to enzimot se aktivira i efikasno deluva. Me|utoa, vrskata na magneziumot i enzimot naj~esto ne e mnogu cvrsta. Posle izvr{enata zada~a na enzimot, naj~esto se razgraduva kompleksot so Mg2+ jonot. Zatoa e nevozmo`no da se izoliraat enzimi koi vo sebe vklu~uvaat Mg2+ joni, iako e poznato deka nivnata funkcija e zna~itelna samo vo prisustvo na magneziumovite joni.
  • Va`no e da se napomne i sposobnosta i ulogata na magneziumot pri gradeweto na kompleksi so nukleinskite kiselini. Ova najmnogu se slu~uva vo ribozomite. Ribozomite se kompleksi na RNA so nekoi proteini. Vo nukleinskite kiselini postojat golem broj na anjonski fosfatni grupi. Ovie fosfatni grupi imaat tendencija za elektrostatski privle~ni interakcii so Mg2+ jonot. So toa Mg2+ jonot ja stabilizira nukleinskata kiselina i go ovozmo`uva sparuvaweto na nukleinskite bazi.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide10
Nao|awe na Ca2+:
  • Ca2+ glavno se nao|a vo ekstracelularniot prostor. Negovata koncentracija e okolu 4 mmol/L.
  • Glaven izvor na kalcium e koskenoto tkivo. Vo koskenoto tkivo ima pove}e od 1 kg kalcium vo oblik na kalcium hidroksiapatit (Ca10(PO4)6(OH)2). Pokraj ova, vo koskenoto tkivo se nao|a protein vo oblik na dolgi nizi (vlakna) nare~en kolagen. Vlaknata na kolagenot se me|usebno povrzani no pome|u niv ostanuvaat praznini. Tokmu vo ovie praznini zapo~nuva talo`eweto i kristalizacijata na kalciumot vo oblik na kalcium hidroksiapatit.
  • Resorpcijata na Ca2+ jonite vneseni preku hranata ne e celosno efikasna zaradi obrazuvaweto na slaborastvorlivi soedinenija na kalciumot.
  • Koncentracijata na slobodni kalciumovi jonivo krvta e niska. Zna~itelen del od niv se nao|aat svrzani so proteini, so {to e onevozmo`eno formiraweto na slaborastvorlivi soedinenija na kalciumot.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide11
Hormonot koj e odgovoren za resorpcijata na kalciumot vo tenkoto crevo se vika kalcitriol. Kalcitriolot e produkt na metabolizmot na vitaminot D3 i se formira vo bubrezite. Kalcitriolot igra va`na uloga vo mineralizacijata na koskenoto tkivo, odnosno vo transportot na kalciumot vo koskenoto tkivo i formirawe na slaborastvorlivite soedinenija na kalciumot, koi{to se glavna sostojka na koskenoto tkivo.
  • Nedostatokot na kalcitriol doveduva do bolest nare~ena rahitis. Kako vistinska pri~ina za rahitisot e nedostatokot na vitaminot D3 so ~ij metabolizam se formira kalcitriolot.

Biohemiska uloga na Ca2+:

    • Ca2+ - stabilizacija i aktivacija na razli~ni enzimi;

Primeri za enzimi povrzani so kalcium: parvaalbumin, kalbindin, kalmodulin i dr. Va`no e da se napomne dekavrskata na kalciumot vo proteinite e pocvrsta otkolku onaa na magneziumot.

    • koagulacija na krvta;
    • kontrakcija na muskulite.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

iv 2 biominerali
IV. 2 Biominerali

Vo `ivite organizmi se nao|aat minerali koi{to gi nao|ame i vo ne`ivata priroda. Tie minerali se narekuvaat biominerali. Tie voglavno slu`at za:

  • oformuvawe na strukturata na nekoi vnatre{ni organi ili pak za nadvore{nata struktura (koski, oklopot na {kolkata i pol`avot itn.);
  • kako senzori za testirawe na okolinata;
  • ili kako na~in za skladirawe na neorganskite supstanci neohodni za organizmot.

Minerali na kalciumot i magneziumot vo `ivite organizmi

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

slide13
Kristalite na biomineralite ~esto se koristat kako senzori za gravitacija ili kako senzori za magnetno pole, kako senzori za prisustvo na odredeni hemiski supstanci vo okolinata na organizmite itn..

Primer: Kaj cica~ite, vo vnatre{noto uvo se nao|a organ izgraden od kalcium karbonat koj igra va`na uloga vo odr`uvawe na ramnote`ata. Vistinskiot mehanizam na deluvawe na ovie senzori ne e celosno poznat.

Op{ta i neorganska hemija II, Analiti~ka biohemija, Valentin Mir~eski

ad