dr. Andrej Ekart, LL.M. Maribor, 14. maj 2010

1. REŠEVANJE POSLOVNIH SPOROVVročanje neprevedenih pisanj ter priznanje in izvršitev sodnih odločb po pravu EU v civilnih in gosp. zadevah dr. Andrej Ekart, LL.M. Maribor, 14. maj 2010

2. Ali so ti štirje načini vročanja enakovredni? Ali obstaja hierarhija? Plumex/Young Sports NV (C-473/04) • Družbi portugalskega prava Plumex s sedežem na Portugalskem je bila na njen naslov v tej državi članici vročena sodba belgijskega sodišča prve stopnje, izdana v postopku med njo in Young Sports NV. Vročitev je bila opravljena po organih in tudi po pošti.Družba Plumex je 17. decembra 2001 zoper to sodbo vložila pritožbo na Hof van beroep. To je pritožbo zavrglo kot prepozno, ker je presodilo, da je rok za pritožbo iz člena 1051 belgijskega sodnega zakonika potekel 11. decembra 2001, kajti rok je začel teči z dnem prve veljavno opravljene vročitve, v tem primeru po pošti. Družba Plumex je zoper odločbo o zavrženju na Hof van Cassatie vložila revizijo, v kateri je navedla, da je treba Uredbo razlagati tako, da je vročitev po organih glavni način vročanja, ki ima prednost pred vročanjem po pošti. Kako presojati, če je bilo opravljeno več vročitev na različne načine? Katera vročitev je odločilna?

3. Značilnosti uredbe 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj • Uredba ne ureja vprašanja, kdaj je vročitev v tuji državi sploh potrebna • 146. člen ZPP: obveznost postaviti pooblaščenca za sprejem pisanj v RS - Ali je to oblika prepovedane prikrite diskriminacije? (posledicno prizadene bolj tujce kot domace, Sladič, PiD 2005/6-8) • Uporaba standardnih obrazcev • Časovni standardi • Ni potrebe po overjanju; na kakršenkoli način (hitrost!)

4. Jezikovna problematika - vročanje neprevedenih pisanj • Stroški – 5. člen • Možnost zavrnitve – 5. in 8. člen • Pravni pouk – ustni ali pisni? • Kvaliteta prevodov? • Vpliv na priznanje in izvršitev?

5. Leffler (C-443/03) – vročanje neprevedenih pisanj Ali je v primeru, ko naslovnik v skladu z čl. 8 Uredbe 1348/200 zavrne sprejem (izven)sodnega pisanja, ker ni prevedeno v jezik, ki ga naslovnik razume, oziroma v uradni jezik države, v kateri se vročanje opravlja, takšna vročitev popolnoma brez učinkov (nična) ali pa je mogoče napake pri čezmejnem vročanju znotraj EU popraviti, tako da pomanjkljiva vročitev pozneje konvalidira? • Možnost konvalidacije? • Sistem dvojnega datuma

6. Weiss und Partner (C-14/07) – prevedeno pisanje in neprevedene priloge – možnost zavrnitve? Družba IHK Berlin je v Nemčiji vložila tožbo proti arhitekturnemu biroju Grimshaw za plačilo odškodnine zaradi napak pri načrtovanju. V pogodbi o opravi arhitektskih storitev je bilo med drugim dogovorjeno, da vsa korespondenca med strankama poteka v nemškem jeziku, daGrimshaw storitve opravi v nemškem jeziku, da je za reševanje sporov pristojno berlinsko sodišče in da se uporablja nemško pravo. Tožbi je bilo priloženih okoli 150 strani listinskih dokazov. Ker je bila tožba skupaj s prilogami v nemškem jeziku, je toženec Grimshaw prvič zavrnil njen sprejem. Dne 23. maja 2003 je bila tožencu drugič vročena tožba, tokrat prevedena v angleški jezik, s prilogami v nemškem jeziku. Toženec je tudi tokrat sprejem zavrnil, ker pisanje ni bilo prevedeno.

7. 1. vprašanje: Ali pojem pisanja za vročanje zajema tudi priloge? • Ali tvorijo tožba in priloge k tožbi celoto? Ali lahko toženec zgolj iz vsebine tožbe ugotovi za kakšno zadevo gre in tožbene razloge, ali pa je mogoče navedena dejstva ugotoviti zgolj v povezavi z branjem listinskih prilog?

8. Ali se šteje, da naslovnik »razume« jezik države članice prosilke, če se je pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti v pogodbi s tožnikom dogovoril, da bo pisno sporazumevanje potekalo v jeziku države članice prosilke? • Za korespondenco med strankama je potrebna nižja stopnja razumevanja jezika kot v primeru priprave obrambe v pravdi, mora nacionalno sodišče za vsako pisanje posebej presoditi, ali ga naslovnik razume, da lahko pripravi svojo obrambo.

9. Ali naslovnik sme zavrniti sprejem prilog k pisanju, če je v okviru svoje poslovne dejavnosti sklenil pogodbo in se v njej dogovoril, da bo dopisovanje potekalo v jeziku države članice prosilke, ter se priloge nanašajo na to dopisovanje in so napisane v dogovorjenem jeziku? • prilog ni treba prevesti, če je očitno, da je naslovniku vsebina prilog znana

10. Zadeva C-14/08Roda Golf & Beach Resort SL • Roda Golf, družba španskega prava, je 2. novembra 2007 sodnemu tajniku predložitvenega sodišča predlagala, naj v skladu z Uredbo št. 1348/2000 pristojnim sprejemnim organom v Združenem kraljestvu ter na Irskem prenese šestnajst pisem (notarskih listin) za naslovljence s sedežem v teh dveh državah članicah. Cilj teh pisem je bil enostransko razdrtje pogodb o prodaji nepremičnin, ki so bile sklenjene med to družbo in navedenimi naslovljenci. Iz njihove vsebine ni razvidna nobena povezava s kakšnim tekočim sodnim postopkom. Ali se uredba uporabi?

11. Pravni viri glede priznanja in izvršitve v EU • Bruseljska uredba I (32.-56. člen BU I) - 44/2001 • Uredba o evropskem izvršilnem naslovu –805/2004 • Uredba o evropskem plačilnem nalogu -1896/2006 • Uredba o sporih majhne vrednosti -861/20607 • glede postopka subsidiarna uporaba lex fori

12. Kaj se prizna ali izvrši? Civilne: • Sodne odločbe – ugotovitvene, oblikovalne in dajatvene • Sodne poravnave • Javne listine – notarski zapisi, preživninski dogovori pred CSD (le do novele ZZZDR-C!) Ne priznajo se acta iure imperii – niti upravne niti kazenske odločbe (razen glede adhezijskega zahtevka)

13. Kako po Uredbi Bruselj ?

14. Za vsako ceno? • Revision au fond ali control limite? • Nezaupanje ali nezdružljivost pravnih norm? • Razlika med priznanjem in izvršitvijo (razglasitvijo izvršljivosti - eksequatur)? • Delibacijski ali incidenter postopek? • Razširitev učinkov, izenačenost z domačo sodno odločbo ali kumulacija učinkov?

15. 1. Faza – enostranski postopek • predlog na okrožno sodišče (po bivališču dolžnika ali kraju oprave izvršbe, 39/2 BU I) • Odloča sodnik posameznik • Sodba in potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V (54. člen) • Prevod? če to zahteva sodišče (BU I) • Izdaja sklepa o razglasitvi izvršljivosti: takoj po izpolnitvi formalnosti (BU I), brez vsebinskega preverjanja

16. Priznanje po BU I avtomatično, razglasitev izvršljivosti ne! Po BU I za razliko od ZMZPP ni možna incidenter razglasitev izvršljivosti! • Postopek enostranski, dolžnik ne sodeluje (41 BU I) • Vročitev sklepa strankam • Možna delna razglasitev izvršljivosti

17. 2. Faza – ugovorni postopek • Kontradiktoren postopek: ugovor na okrožno sodišče v roku 1 meseca (2 mesecev, če živi dolžnik v tujini, BU I), nedevolutivno in dvostransko pravno sredstvo (43. člen) • senat 3 sodnikov • po potrebi narok • Uveljavljanje razlogov za nepriznanje • Razlogi za nepriznanje se upoštevajo zoglj na ugovor, ne po uradni dolžnosti!

18. Razlogi za nepriznanje • Audiatur et altera pars (Sklep Cp 10/2005, vročitev neprevedene tožbe) • Nezdružljivost (res iudicata) s (prejšnjo?) sodno odločbo (ne sodno poravnavo!) iz države izvršbe (Hoffmann/Krieg, Italian Leather) • Pristojnost: zavarovalne ali potrošniške zadeve, izključna pristojnost • Neprimerna–pretirana pristojnost (exorbitant jurisdiction), npr. po državljanstvu tožnika ali legi dolžnikovega premoženja?

19. Razlogi za nepriznanje • Javni red (ordre public – procesni in materialni) (C-7/98 Krombach/Bamberski, ZOdl. 2000 I, str. 1935) • Neizpolnitev formalnih predpostavk:BU I ni uporabljiva, predlogu niso bile predložene vse listine (sodba, potrdilo o izvršljivosti), sodba ni izvršljiva (prenehanje izvršljivosti) • ugovor že plačane terjatve?

20. Prekinitev delibacijskega postopka • Po ZMZPP prekinitve praktično ni (99/2), možna je le prekinitev v izvršilnem postopku, če se o priznanju odloča kot o predhodnem vprašanju • BU I: predlog za prekinitev postopka: če je bilo zoper sodno odločbo vloženo redno pravno sredstvo (avtonomna razlaga: vsako pravno sredstvo, s katerim se lahko doseže razveljavitev ali sprememba sodbe in ki je vezano na rok) v državi članici izvora, ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel (43/77 Industrial Diamond Supplies/Riva, ZOdl. 1977, 2175)

21. začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja ZMZPP jih izrecno ne predvideva, lahko pa upnik predlaga izvršilnemu sodišču izdajo začasne ali predhodne odredbe Po BU I možni: • a) še preden se zahteva eksekvatura • b) razglasitev izvršljivosti vključuje pooblastilo za ukrepe zavarovanja Po odločitvi o ugovoru se lahko upnik v celoti poplača iz dolžnikovega premoženja

22. 3. Faza – pritožbeni postopek • pritožba na Vrhovno sodišče – rok 15 dni, suspenzivni učinek • Galič – ne gre pri BU I morda za revizijo? BU I predvideva nesuspenzivno pravno sredstvo, ki ne omogoča navajanja novot

23. Sodne poravnave, javne listine • Po BU I isti postopek kot za sodbe, • Edini razlog za nepriznanje - javni red • učinki sodne poravnave – pravnomočnost (C-414/92 Solo Kleinmotoren GmbH/Emilio Boch, ZOdl. 1994 I, str. 2237)?

24. Odprava eksekvature – podlaga: vzajemno zaupanje držav članic Hitrejši in stroškovno ugodnejši postopki • BU IIa – stiki, vrnitve otrok • UEIN – izvršilni naslov za nesporne terjatve • UEPN – plačilni nalog za nesporne terjatve • USMV - spori majhne vrednosti • Preživninska uredba • Revizija BU I?

25. Skupne značilnosti • ukinitev preverjanja javnega reda • “Eksekvatura” se podeli že v državi izvora in učinkuje v vseh državah članicah (z izjemo Danske) – potrdilo o EIN/izvršljivosti • Minimalni standardi – da se zagotovi pravica do izjave (+ upoštevanje pravil BU I o pristojnosti v potrošniških in zavarovalnih sporih) • Standardni obrazci (olajšujejo razumevanje vsebine sodne odločbe, npr. zakonske zamudne obresti) • Vsa pravna sredstva se uveljavljajo v državi izvora • načelo države izvora -v državi izvršbe se lahko uveljavlja zgolj ugovor nezdružljivosti ali predlaga prekinitev/omejitev izvršbe

26. Razlike • BU IIa in UEIN – kot izvršilni naslov se v državi izvora potrdi izvršilni naslov, ki je nastal po procesnih pravilih nacionalnega prava – čezmejni ali domač postopek • Pri UEPN in USMV nastane evropski (supranacionalni) izvršilni naslov, ki je nastal po procesnih pravilih uredb – samo čezmejni postopek

27. Evropski izvršilni naslov kot revolucionarna sprememba sistema v čezmejni izvršbi v ES Čezmejna izvršba po uredbi 44/2001 (Bruseljska uredba I) temelji na NEZAUPANJU v tujo sodno odločbo ZATO: omejena kontrola (contrôle limité) v državi izvršbe – postopek razglasitve izvršljivosti (eksekvatura)

28. UEIN: VZAJEMNO ZAUPANJE v pravosodje držav članic • odprava eksekvature – kot EIN potrjena sodba o nespornem denarnem zahtevku je neposredno izvršljiva v vseh državah ES • contrôle limité poslej v državi izvora (izjema ugovor res iudicata) • odprava pridržka javnega reda • skrčenje ugovora res iudicata

29. Kako po Uredbi o evropskem izvršilnem naslovu ?

30. Postopek izdaje potrdila o EIN • Izdaja na predlog pri organu izvora • Predpostavke: upoštevanje pravil o pristojnosti po BU I, minimalnih standardov, nespornost zahtevka • Izdaja potrdila na obrazcu – olajšuje razumevanje (npr. zakonske zamudne obresti), odvečnost prevodov • Število izvodov? • Samokontrola?

31. Minimalni procesni standardi – pogoj za potrditev kot EIN Vročanje – prepoved fiktivnih vročitev Zadostni pravni pouki o zahtevku in procesnih korakih za prerekanje zahtevku Možnost vložitve pravnega sredstva v izjemnih primerih, ko toženec ni mogel prerekati zahtevka Minimalni standardi so le posredno zavezujoči (Beurteilungsnormen)

32. V državi izvora - proti sodni odločbi in - proti potrdilu o EIN (poprava ali razveljavitev kot edini pravni sredstvi proti potrdilu o EIN) - predlog za izdajo potrdilo o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti V državi izvršbe: - predlog za zavrnitev izvršbe - predlog za omejitev ali prekinitev izvršbe - predložitev potrdila o neizvršljivosti Pravna sredstva

33. Primerjava izvršbe po UEIN in BU I – prednosti za upnika gredo v breme dolžnika • Upnik izbira postopek • Hkratna izvršba v več državah članicah • V postopku potrditve kot EIN ima upnik “prednost domačega terena” – manjši stroški • Standardni obrazci omiljujejo jezikovni problem v ES in olajšujejo izvršbo obrestnih zahtevkov • Razlogi za zavrnitev potrditve kot EIN so v primerjavi z BU I omejeni • Neupravičena potrditev = logistični problemi (predlog za razvleljavitev v državi izvora, predlog za prekinitev izvršbe v državi izvršbe)

34. Implementacija v nacionalno pravo – celovito v Nemčiji, parcialno v Sloveniji in Avstriji Postopek izdaje, poprave in razveljavitve potrdila o EIN (vročitev dolžniku, samokontrola, število izvodov potrdila …) Neobvezujoča uskladitev zakonodaje z minimalnimi standardi – posredni pritisk na države članice za harmonizacijo procesnih predpisov Postopek v državi izvršbe – uporaba pravnih sredstev izvršilnega prava

35. Verodostojna listina? Obrazložen ugovor? Samo domači tožniki? Podaja tožnikove častne izjave, da so vsi podatki točni Uporaba standardnih obrazcev Celoviti pravni pouki – plačaj ali ugovarjaj; plačilni nalog je bil izdan izključno na podlagi upnikovih podatkov Rok za ugovor 30 dni Ustavitev postopka, če je ugovor vložen Ni obveznega zastopanja – problem pooblaščenca za prejem pisanj Posebnosti pri vročanju – razlika do UEIN Razveljavitev plačilnega naloga Čezmejne zadeve -fakultativno Uredba o evropskem plačilnem nalogu – razlike do nacionalnega

36. Uredba o postopku v sporih majhne vrednosti – značilnosti • Čezmejne zadeve - fakultativno • pravdni stroški večji od vrednosti spora • Pisnost postopka – glavna obravnava ni obvezna - pisne izjave prič • Ni obveznega odvetniškega zastopanja • Uporaba videokonferenčne tehnologije • Pristojnost na podlagi BU I • Nasprotna tožba višja od 2.000 EUR? • Uporaba standardnih obrazcev

37. Uredba o postopku v sporih majhne vrednosti – značilnosti • Minimalni standardi vročanja – relativno zavezujoči • Izvršljivost pred pravnomočnostjo (brez varščine) • Izvršitev brez eksekvature • Ugovor nezdružljivosti v državi izvršbe • Uporaba pravil ZPP o postopku v sporih majhne vrednosti • Stroški – korigirano načelo uspeha

38. UEPN in USMV – subsidiardna uporaba lex fori stvarna (pristojno je okrajno ali okrožno sodišče), krajevna (6. člen UEPN, 4. člen USMV) ter funkcionalna pristojnost (sodnik ali strokovni sodelavec) oblika vložitve predloga za izdajo EPN oz. tožbe v SMV (papirna ali elektronska oblika) pravila o podaljšanju roka za dopolnitev ali popravo vloge način vročanja EPN ali tožbe (po USMV) tožencu – (Beurteulings- ali Befolgungsnormen?) pristojnost za ponovno preučitev v izrednih primerih (okrajno ali okrožno sodišče) postopek uveljavljanja ugovora že plačane terjatve

39. Pogled naprej Naglo kopičenje evropskih procesnih uredb Sporočila držav članic Jezikovna problematika – neustrezni prevodi Nekonsistentnost uredb

40. Primer 1: potrdilo o izvršljivosti • Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku na podlagi šestega odstavka 108. člena ZMZPP kot predhodno vprašanje ugotavljalo, ali so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe in glede na dejstvo, da gre za izvršitev tuje sodne odločbe, poleg pogojev za samo priznanje presojalo tudi obstoj pogoja iz drugega odstavka 103. člena ZMZPP, torej predložitve potrdila o izvršljivosti tuje sodne odločbe. Upnika je s posebnim sklepom pozvalo na predložitev takega potrdila, upnik pa je poslal apostile sklepa o dovolitvi izvršbe in samega izvršilnega naslova. Po presoji izvršilnega sodišča upnik ni predložil zahtevanega potrdila, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče njegov izvršilni predlog zavrnilo. Upravičeno?

41. Kršitev javnega reda ali pravice do izjave; Sklep Cp 11/2001, Sklep VS RS Cp 10/2005 • Sodišče prve stopnje je priznalo pravno veljavnost zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Celovcu, opr. št. 15 C 2718/98 g z dne 16. 2. 1999, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 2.6.1999. Proti sklepu Okrožnega sodišča v MV nasprotni udeleženec vložil ugovor, da so mu bile listine (tožba in priloge) vročene le v nemškem jeziku. Ko je na to opozoril delavko sodišča, mu je ta odgovorila, naj si jih da prevesti. Na to, da lahko prevzem listin odkloni, ga ni opozorila. Bo z ugovorom uspel? BU I?

42. Primer 3 – pretirana pristojnost? • V nekem sporu med tožnikom s stalnim prebivališčem v ZDA in državljanom neke države X, ki prav tako ni država članica EU, in tožencem s stalnim prebivališčem v SLO, zaradi plačila odškodnine za škodo povzročeno in nastalo v SLO, je bila tožba vložena pred sodiščem v državi X, ki ima v ustreznem predpisu določbo, po kateri je mogoče vložiti tožbo tudi pred sodiščem v državi, katere državljan je tožnik. To sodišče je odločilo, da mora toženec plačati 12.000 EUR tožniku. Tožnik je zahteval priznanje te sodne odločbe v Sloveniji. Bo sodišče sodbo priznalo?

43. Primer 4 – nezdružljivost sodb • Oseba A s stalnim prebivališčem v Sloveniji in oseba B s stalnim prebivališčem v Makedonije sta sklenili pogodbo o nakupu računalnikov, ki jo je bilo treba izpolniti v Sloveniji. Oseba A je menila, da pogodba ni veljavna in je proti B-ju vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe pred makedonskim sodiščem, oseba B pa je vložila proti A-ju tožbo na ugotovitev veljavnosti zadevne pogodbe pred slovenskim sodiščem. • a)   Kako bo ukrepalo naše sodišče? • b) Kaj bi se zgodilo v primeru, da so pravila nacionalnih zakonov takšna, da sodišči v obeh državah lahko upravičeno menita, da sta prvi začeli pravdo. Oseba B pa nato zahteva priznanje makedonske odločbe v Sloveniji, pri čemer pred slovenskim sodiščem teče pravda, ki se je po pravilih ZMZPP začela prej. • c) Kaj če se v nekem primeru ugotovi, da je pristojnost slovenskega sodišča izključna? Ali gre še vedno za litispendenco?

44. Sklep II Cp 4/93 - vzajemnost • Okrožno sodišče je v delibacijskem postopku na ugovor nasprotnega udeleženca, da z Avstrijo ne obstaja vzajemnost, zapisalo “Zgolj na podlagi ugovora nasprotnega udeleženca, da z Avstrijo ne obstaja vzajemnost, se sodišču prve stopnje s tem vprašanjem ni bilo potrebno ukvarjati.” • Zakaj?

45. Kontradiktornost • Tožencu je bila tožba vročeno pravočasno na tak način, da lahko pripravi obrambo, ni pa bila vročitev opravljena na zakonit način (kršitev pravil o vročanju). Toženec se ne spusti v pravdo, zato je sodišče v Avstriji izdalo zamudno sodbo. Ko upnik v SLO predlaga razglasitev izvršljivosti, dolžnik ugovarja, da zaradi nepravilnosti v postopku v njem ni mogel sodelovati. Bo z ugovorom uspel?

46. Pristojnost • A in B sta sklenila prodajno pogodbo s klavzulo o pristojnosti, s katero sta določila pristojnost sodišča v Mariboru. A vloži tožbo na plačilo kupnine v Gradcu, B na tožbo odgovori. V pravdi zmaga A, ki nato predlaga razglasitev izvršljivosti avstrijske sodbe. Zoper sklep o razglasitvi izvršljivosti B ugovarja, da se zaradi kršitve dogovora o pristojnosti avstrijska sodba ne more priznati. Bo uspel?

47. Iskanje pravnih virov in sodne prakse • Evropske uredbe: http://eur-lex.europa.eu/RECH_menu.do?ihmlang=sl • Judikati Sodišča ES: http://curia.europa.eu/en/content/juris/index.htm • Sodna praksa slovenskih sodišč: www.sodnapraksa.si/

48. Družinsko-pravne konvencije • a) Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25.10.1980 KMUO); • b) Haaška konvencija zaščiti otrok in sodelovanju na področju meddržavnih posvojitvah otrok z dne 29.5.1993 (KMPO); • c) Haaška konvencija o pristojnosti, uporabnem pravu, priznanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti ter o ukrepih za zaščito otrok z dne 19.20.1996.

49. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003z dne 27. novembra 2003o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi sstarševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 – Bruseljska uredba IIa (convention double) • Teritorialna veljavnost: države članice z izjemo Danske • Časovna veljavnost: 1. marec 2005 • Stvarna veljavnost: (a) razveza, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitevzakonske zveze; (b) podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševskeodgovornosti:

50. Starševska odgovornost • pravice do varstva in vzgoje otroka in pravice do stikov zotrokom; • skrbništvo, rejništvo in podobne institute; • določitev in naloge katere koli osebe ali telesa, ki so dolžni • skrbeti za otrokovo osebnost ali premoženje, za zastopanje alipomoč otroku; • namestitev otroka v rejniško družino ali v oskrbo zavoda; • ukrepe za zaščito otroka v zvezi z upravljanjem, ohranjanjemnjegovega premoženja ali razpolaganjem z njim.